Gojenje gob

Japonske nazobčance ali šitake in bukov ostrigar so gobe, ki so zaradi mnogih za zdravje pozitiv­nih učinkov vedno bolj priljubljene tudi pri nas.

S pridelavo se lahko spoprimemo tudi doma, potrebujemo le nekaj lesnih debel, senčen del vrta in gobji micelij. Micelij lahko kupite v vseh večjih vrtnarskih trgovinah.

Pri tej tehniki gojenja je sicer težko predvide­ti točen začetek rasti - gobe zrastejo v valovih in večinoma naenkrat ter samo dvakrat na leto - vendar je gojenje zelo enostavno in vsakdo se ga lahko loti brez pomislekov.

Čeprav imamo na vrtu pred hišo verjetno največ možnosti uporabe lesa sadnega drevja, je žal to še najmanj primerno za gojenje šitak in bukovega ostrigarja. Tudi les iglavcev se ne ob­nese. Najprimernejši so hrast, bukev, gaber in kostanj, sledijo jim breza, jelša, vrba in javor ter topol, platana in tulipanovec. Pri trših vrstah lesa (hrast) so pridelki večji, pri mehkejših vrstah (topol) pa je hitrejše preraščanje micelija. Ne glede na to, kateri les boste izbrali, mora biti svež in pridobljen iz zdravih dreves, saj tak še ni okužen z drugimi glivami. Prav tako ni vseeno, kdaj ga posekamo. Če naredimo to v dobi miro­vanja, ko je vsebnost sladkorjev in drugih hranil naj višja, bomo imeli največ pridelka. Les naj ima čim več beljave. To je novi les v nastajanju in je mehkejši. Zato ga micelij lažje preraste. Lubje mora biti čim manj poškodovano, saj daje mice­lijem zaščito.

▼ Debla nažagamo na polena dolžine 1-1,5 m in premera 5-20 cm. Vanje zvrtamo v cikcakastem vzorcu 5 cm globoke luknje premera 4-8 mm. Število lukenj je odvisno od dolžine in premera polena.

Debla nažagamo na polena dolžine 1-1,5 m in premera 5-20 cm. Vanje zvrtamo v cikca­kastem vzorcu 5 cm globoke luknje premera 4-8 mm. Število lukenj je odvisno od dolžine in premera polena. Na primer pri polenu dolžine 1 m in premera 10 cm zvrtamo 20 lukenj v petih vrstah. V luknje namestimo z micelij em preraš­čene čepke, ki jih kupimo v trgovinah z vrtnim materialom. Porinemo jih čisto do konca; pri tem si lahko pomagamo s kladivom. Zapolnjene luknje in konce polen premažemo s čebeljim voskom, da preprečimo izhlapevanje in vnos ne­čistoč. Zaščitimo s folijo.

Namesto čepkov lahko uporabimo micelij na žitu. V tem primeru je bolje zvrtati širše luknje, vsaj okoli 1,5 cm. Previdno jih napolnimo z mi­celij em na žitu, da ne poškodujemo žitnih zrn, in zalijemo s čebeljim voskom. Lahko nažaga­mo širša, 10-30 cm debela polena na krajše kose dolžine 50 cm. Na odžagana dela nasuje- mo micelij na žitu, dodamo žaganje, ki smo ga dobili pri žaganju debel, in prekrijemo s plastič­no folijo.

Po končanem »cepljenju« postavimo polena v zaveten in senčen del vrta, najbolje pod gr­movje ali ob severno steno hiše, vendar ne pod streho. Najprimernejši čas za to opravilo je od aprila do junija.

Na vrtu lahko za gojenje šitak in ostrigarjev uporabimo tudi štore, vendar ti ne smejo biti trhli. Prav tako ni v redu, če se iz njih izceja sok. V tem primeru malo počakamo, da se štor delo­ma posuši.

Štore lahko uporabimo na oba prej opisana načina, torej po obodu navrtamo luknje in vsta­vimo čepke z micelijem ali potresemo po odre­zani ploskvi micelij na žitu, pomešamo z žaga­njem, prekrijemo z odrezanim delom in zašči­timo s folijo.

Štor zaščitimo pred soncem.

V vročih poletnih dneh poskrbimo za vlago. Najbolje je, če debla oziroma štore kar polijemo z vodo. Tam, kjer smo hlode ali štore zaščitili s folijo, večkrat preverimo, ali se pod njo nabira vlaga. Kakor hitro se ta pojavi, folijo na nekaj mestih prebodemo. Hlode pustimo čez zimo zu­naj. Ne potrebujejo nobene zaščite, saj je miceli odporen proti nizkim temperaturam. Ob prvi otoplitvi se micelij prebudi in začne rasti.

Kmalu po cepljenju se začne pod folijo raz­raščati micelij, ki je na začetku bel, kasneje pa postane rjavkast. Preraščanje traja nekaj mese­cev in je odvisno od vrste lesa, debeline polen, števila cepilnih mest in temperature oziroma podnebja. Na Primorskem je to štiri mesece, v hladnejših predelih Slovenije pa tudi do leto ali več. Za razraščanje micelija naj bo tempera­tura najmanj 15 °C in največ 25 °C. Preraščanje je naj intenzivnejše pri temperaturi okoli 24 °C. Če je nižja, je počasnejše.

Po fazi preraščanja snamemo folijo in hlode za 24 ur potopimo v mrzlo vodo. S tem pospeši­mo snovanje gob. Lahko si pomagamo tudi z udrihanjem po odrezanem delu hloda. Po na­makanju jih postavimo nazaj na senčno mesto. V kratkem času začnejo rasti gobe.

Gobe zrastejo v valovih in večinoma vse na­enkrat. Pri nas se to zgodi dvakrat, jeseni in sp mladi. Da nekaj raste kot gobe po dežju, drži v našem primeru dobesedno. Ob močnejših nali­vih lahko pričakujemo večjo obroditev gob. Enak vpliv imajo tudi nagle ohladitve. Na tako pripravljenih hlodih ali panjih lahko pričakuje­mo pridelek gob tudi do šest let.

Vir: Ekološko vrtnarjenje za vsakogar, Založba Mladinska knjiga