Na desetem dnevu inženirjev o poti do lepše prihodnosti slovenskega gradbeništva

V Ljubljani je 18. novembra potekal 10. jubilejni dan inženirjev, ki ga vsako leto organizira Inženirska zbornica Slovenije (IZS). Poleg različnih nagrad, ki jih je IZS podelila, so udeleženci posveta obravnavali krizo, ki je doletela slovensko gradbeništvo in iskali odgovore in predloge kako do lepše prihodnosti slovenskega gradbeništva.

Z uvodnim nagovorom je začel mag. Črtomir Remec predsednik IZS Slovenije, ki je poudaril, da je kriza v slovenskem gradbeništvu še za odtenek slabša kot v Evropski uniji. Razlogov za krizo je veliko in iskanje krivcev vsekakor ne bo izboljšalo prihodnosti. Poleg pomoči države, ki jo pričakuje, poudarja, da bodo podjetja morala bolj aktivno pristopati k reševanju krize, vsekakor pa veliko vlagati v kakovost in razvoj, ki ga so v zadnjih letih zanemarjali zaradi merila najnižje cene v javnih naročilih. Poleg tega je poudaril, da je tak posvet priložnost, da tudi medijem damo jasno vedeti, da tako kot so prikazali gradbeništvo, ni korektno in pravilno.

Z uvodnim pozdravom je nadaljeval dr. Peter Gašperšič državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, ki je predstavil dejavnosti Ministrstva za okolje in prostor, s katerimi želijo popraviti predpise, da bo pridobivanje dokumentacije hitrejše in ugodnejše. Pot za boljšo prihodnost pa vidi le v znanju, trudu in poštenim delom.

S pozdravom je nadaljeval Dimitor Natchev pomočnik predsednika Evropskega sveta inženirskih zbornic – ECEC. V imenu ECEC je čestital vsem nagrajencem, na kratko predstavil delovanje ECEC v času krize, ter poudaril, da se je treba zavzemati za visoko kakovost inženirskih storitev, vsi inženirji se morajo zavedati, da imajo ugleden poklic, zato je nujno spoštovanje kodeksa o kakovosti inženirskih storitev in etičnega kodeksa pooblaščenih inženirjev.

Po uvodnih nagovorih in pozdravih je sledil strokovni del posveta z naslovom: Gradbeni trendi v svetu.

Strokovni del je začel vrhunski projektant in eden izmed vodilnih slovenskih strokovnjakov na področju mostogradnje g. Marjan Pipenbaher. V predavanju Mostovi 21. stoletja je predstavil ekstremnejše mostove in največje dosežke inženirske stroke v svetu. Le razvoj konstrukcijskih materialov (beton visokih zmogljivosti, armatura visokih trdnosti in konstrukcijski sistemi poševnih zagat) nam omogoča take inženirske dosežke, ki so vrhunec stroke.

Sledilo je predavanje o predorih z naslovom Trendi izrabe podzemnega prostora dr. Jakopa Likarja z Univerze v Ljubljani, ki je tudi dobitnik nagrade za izjemne inženirske dosežke. Poudaril je, da Slovenija zaostaja za svetovnimi dosežki na področju podzemne gradnje. Spremeniti moramo miselnost, da je podzemna gradnja draga, ter izkoristiti vse možnosti, ki nam jih podzemni prostor ponuja, tako v gradbeništvu kot tudi v drugih panogah, saj tako razmišljanje ni več sledenje trajnostnemu razvoju. Samo tako sledenje lahko reši krizo.

Strokovni del posveta se je zaključil s predavanjem o stavbah predavatelja Danijela Muršiča. Predavatelj je zelo zanimivo poimenoval naslov predavanja, in sicer Konvergenca – včasih je nevidno pomembneje od vidnega. Poudaril je, da brez konvergence razmišljanja in brez sodelovanja ter medsebojnega dialoga vseh akterjev ni možno izdelati dobre stavbe. Predavatelj vidi rešitve le v konvergenci razmišljanja in sodelovanju, ter zavedanju, da pomembneje, kot iskati in najti nove vire energije, je obrniti miselnost, saj ni bolj ekološkega načina kot je zmanjšati porabo energije.

Po strokovnem delu je sledila okrogla miza, ki jo je vodila Barbara Jerman, sodelovali pa so g. Žigon (Elea), mag. Mikoš (/IBE), ga. Zajc-Pogorelčnik (Stavbar IGM), dr. Legat (ZAG) in g. Martelanc (IZS). Sodelujoče je voditeljica izzvala z aktualnimi temami kot so: kriza, negativno javno mnenje do gradbeništva, padec Vegrada. Sodelujoči so mnenja, da kriza je, vendar še ni dosegla dna, še hujša prihaja v naslednjem letu. Trenutno v gradbeništvu ni morale, ni plačilne discipline, ni zaupanja in ni niti tako imenovane osnovne higiene. Eden glavnih razlogov za krizo v gradbeništvu je vzpostavitev kriterija najnižje cene pri javnih naročilih. Ta kriterij je sramota in katastrofa za intelektualne storitve. Eden od sodelujočih je za primerjavo podal: »zakaj tudi predsednika države ne izberemo po najnižji ceni.« Vsi se sprašujejo, kje je končala kakovost, ki bi morala biti na prvem mestu tudi pri javnih naročilih.

Sodelujoči menijo, da tujina ni rešitev, tujina je lahko le kombinacija. Težišče bi moralo biti v Sloveniji. Vložek, da v tujini sploh nekaj dosežeš, je velik, če pa se v Sloveniji ne bo gradilo, mi ne bomo imeli več referenc, saj so le-te omejene na 3 do 5 let.

Sodelujoči od države ne pričakujejo denarne pomoči, vendar vizijo novega dela, poslovno moralo, plačilni sistem, učinkovit pravosodni sistem, še posebno na področju plačil, poenostavitev gradbene zakonodaje in popravek predpisov skupaj s stroko. Le trajnostni razvoj, razvoj gradbene stroke in napredovanje lahko reši gradbeništvo v Sloveniji.

Za lepšo prihodnost slovenskega gradbeništva le z vizijo trajnostnega razvoja, za katero moremo skrbeti kot celotna družba, je zaključek okrogle mize.

Sledil je družabni del s podelitvijo nagrad za življenjsko delo, izjemne inženirske dosežke, za več izjemnih dosežkov v nekem časovnem obdobju ter častni naziv člana IZS. Za življenjsko delo na različnih področjih inženirstva so bili nagrajeni Mitja Novak, Bojan Majes in Miha Tomaževič.

Jasmina Hlača, dipl.inž.grad.