Oprostitev plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča

Ali obstaja možnost oprostitve plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča?

(NN)

ODGOVOR:

S prvim odstavkom 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih iz leta 1984 (ZSZ-84) je določeno, da se nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča ne plačuje za zemljišče, ki se uporablja za potrebe obrambe, za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno, in za stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.

Z drugim in tretjim odstavkom 59. člena ZSZ-84 je tudi določeno, da se na lastno zahtevo, za dobo pet let lahko oprosti plačevanja nadomestila občan, ki je kupil novo stanovanje kot posamezen del stavbe ali zgradil, dozidal ali nadzidal družinsko stanovanjsko hišo, če je v ceni stanovanja oziroma družinske stanovanjske hiše ali neposredno plačal stroške opremljanja stavbnega zemljišča po določbah tega zakona, petletna doba oprostitve pa začne teči od dneva vselitev v stanovanje ali stanovanjsko hišo. Prav tako pa so določene oprostitve (za občane z nižjimi dohodki) omogočene s četrtim odstavkom navedenega člena.

Velja pa tudi pripomniti, da je v skladu s predpisi o splošnem upravnem postopku, mogoča pritožba na vsako odločbo, ki jo v zvezi z obveznostjo plačila predpisanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, izda pristojna davčna uprava, na pristojni drugostopni upravi organ, seveda v roku, kot je opredeljen v pravnem pouku takšne odločbe. Če pa pritožnik z odločitvijo drugostopnega organa ni zadovoljen, pa mu je, v skladu z zakonom, omogočeno, da lahko tudi sproži upravni spor oziroma vloži ustrezno tožbo zoper drugostopno odločitev pristojnega upravnega organa, pri pristojnem sodišču.

V zvezi z navedeno možnostjo vložitve pritožb oziroma tožb, kakor tudi tistega dela vprašanj, ki se nanašajo na možnost odpisa nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, pa je potrebno še obrazložiti, kako poteka postopek za takšen odpis. V skladu s 63. členom prejšnjega zakona o stavbnih zemljiščih iz leta 1984, ki se glede na prehodne določbe ZSZ še uporablja, se glede postopka za odmero in pobiranje ter vračanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, prisilne izterjave, odpisa zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga zavezanec ni plačal v predpisanem roku, uporabljajo določbe zakona o davkih občanov. Ker se od 1. januarja 1997 dalje za postopanje davčnega organa, kadar le-ta odloča o obveznih dajatvah, uporabljajo določbe zakona o davčnem postopku (ZDP, Uradni list RS, št. 18/96), to pomeni, da se glede odmere in pobiranja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča smiselno uporabljajo določbe ZDP. V tem zakonu pa postopke odpisa urejajo določbe 87. in 89. člena. V drugem odstavku 87. člena ZDP pa je določeno, da se davčni dolg do pravne osebe šteje za neizterljivega (in v tem smislu "odpisanega") samo v primeru, da ga ni mogoče izterjati niti iz jamstva in zavarovanja dolga, niti od pravnega naslednika. Drugih določb v zvezi z odpisom, ki bi se nanašale neposredno na pravne osebe, v določbah omenjenega zakona (ZDP), ni.

Pri tem velja še dodati, da je v skladu z 89. členom ZDP predviden (oziroma možen) odpis davčnega dolga le za davčne dolgove fizične osebe, in sicer v primeru, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje davčnega zavezanca in njegovih družinskih članov.

Za odpis nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za pravne osebe, torej ni zakonske podlage, razen v primeru neizterljivosti. V zvezi z ravnokar navedenim pa je potrebno še dodati, da je v 86. členu obravnavanega ZDP določeno, da se od skupno prisilno izterjanih obveznosti, najprej poravnajo stroški prisilne izterjave, potem obresti in (šele) nazadnje dolžni davek in denarne kazni.

15.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.