Prepoved opravljanja projektiranja in gradbene dejavnosti

Ali lahko glede na dejstvo, da zakoni temeljijo na načelu morale, 50. člen ZGO, ki določa, da oseba, ki je registrirana za prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje na območju, za katerega je izdelala prostorski izvedbeni akt, ne sme opravljati projektiranja ali gradbene dejavnosti pet let od uveljavitve prostorskega izvedbenega akta, razen če je bila izbrana na natečaju ali če je bila na javnem razpisu, ki je bil izveden po predpisih o javnih naročilih, izbrana kot najugodnejši ponudnik, deluje retroaktivno, ter ali je projektivno podjetje, ki je bilo izbrano z razpisom in je že izdelalo idejni projekt, glede na dejstvo, da občinsko odlok eksplicitno navaja ime izdelovalca vse nadaljnje arhitektonsko tehnične dokumentacije, krši omenjeni odlok oziroma ali ga bo kršilo, kolikor bi zaključilo prevzeta dela, to je izdelavo PGD, PZI in ostale projektne dokumentacije?

(NN)

ODGOVOR:

Najprej je potrebno odgovoriti na vprašanja, ki se v zadnjem tudi pojavljajo, to je ali je upravni organ, pristojen za izdajo dovoljenj za posege v prostor (lokacijskih in gradbenih dovoljenj) dolžan upoštevati ugovore proti izdaji takšnih dovoljenj, če ti ugovori izhajajo iz avtorskih pravic po določbah zakona o avtorski in sorodnih pravicah (ZASP, Uradni list RS, št. 31/95). Ker pa iz dosedanjih pojasnil pristojne službe (Urad RS za intelektualno lastnino) jasno in neizpodbitno izhaja, da ZASP navedenim upravnim organom ne nalaga nikakršnih obveznosti preverjanja urejenosti avtorsko-pravnih razmerij, to pomeni, da jim tudi v postopku izdaje dovoljenja za poseg v prostor ni potrebno upoštevati ugovorov prizadetih oseb, ki izhajajo iz pravic ZASP, da pa takšne prizadete osebe imajo na podlagi ustreznih določb ZASP možnost sodnega varstva svojih pravic. Jasno in nedvoumno pa tudi velja pojasnilo, da seveda določbe 50. člena zakona o graditvi objektov (ZGO, Uradni list SRS, št. 34/84 in 29/86, Uradni list RS, št. 59/96 in 45/99) ne morejo veljati “za nazaj” (retroaktivno). Kaj takega je dopustno določiti s posebnim zakonom samo v primeru, če je zaradi naravne ali druge katastrofe ogroženo zdravje in življenje ljudi ali če bi bil ogrožen obstoj države.

Ker pa je s 36. členom ZUN, med drugim tudi določeno, da se s programom priprave prostorskih izvedbenih aktov določi tudi način pridobitve strokovnih podlag za prostorske izvedbene načrte, za zazidalne in ureditvene načrte pa da se strokovne rešitve praviloma pripravijo v variantah, za območja z vsebinsko in oblikovno zahtevnejšimi posegi oziroma ureditvami pa da se pridobijo z javnim natečajem, to tudi pomeni, da za določene osebe problematične določbe občinskega predpisa, kot vse kaže, tudi sicer niso v nasprotju z določbami 50. člena ZGO. Z navedenim členom je namreč določeno, da oseba, ki je registrirana za prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje na območju, za katerega je izdelala prostorski izvedbeni akt, ne sme opravljati projektiranja ali gradbene dejavnosti pet let od uveljavitve prostorskega izvedbenega akta, razen če je bila izbrana na natečaju ali če je bila na javnem razpisu, ki je bil izveden po predpisih o javnih naročilih, izbrana kot najugodnejši ponudnik. Pri tem pa je potrebno tudi pojasniti, da zadeve, ki so v zvezi z naročanjem projektne dokumentacije, če pride do spora, niso upravna stvar, ampak da po naravi stvari sodijo v pristojnost sodišča. Ker je potrebno tudi tukajšnje ministrstvo šteti za upravni organ, na konkretna vprašanja o tem, ali se je s tem, ko je projektivno podjetje sklenilo pogodbeno razmerje za izdelavo projektne dokumentacije, kršilo obravnavi občinski odlok o sprejetju prostorskega izvedbenega akta, žal tudi ni mogoče posredovati takšnega odgovora, da bi bilo projektivno podjetje lahko z njim zadovoljno v celoti.

Pojasniti pa je potrebno tudi, da so glede na Ustavo Republike Slovenije, razmišljanja, da naj bi zakoni temeljili na morali, napačna. Morala namreč ni pravna kategorija in se spreminja, kot se spreminjajo skozi zgodovino družbena razmerja. Z 2. členom Ustave RS je namreč določeno, da je Slovenija pravna in socialna država, s prvim odstavkom 153. člena ustave pa je določeno, da morajo biti zakoni, podzakonski predpisi in drugi splošni akti v skladu z ustavo. Še posebej pa je z drugim odstavkom 153. člena ustave določeno, da morajo biti zakoni tudi v skladu s splošno veljavnimi načeli mednarodnega prava in z veljavnimi mednarodnimi pogodbami, s tretjim odstavkom iste ustavne določbe pa je tudi še posebej določeno, da morajo biti podzakonski predpisi in drugi splošni akti, torej tudi občinski odloki o sprejetju prostorskih izvedbenih aktov, v skladu z ustavo in zakoni.

14.09.2001 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.