Gradnja ograje in njen odmik od ceste

Spoštovani! Imam tri vprašanja na katera do sedaj še nisem zasledila odgovora. 1. Z možem imava zazidljivo parcelo, ki jo z J in Z strani obdaja pot - cesta. Na J strani sva solastnika te poti tudi midva, medtem, ko na Z strani solastnika nisva. Cesta je v celoti solastniška - tistih, ki smo lastniki parcel oz. zemljiš oz. nas uporabnikov. V lokacijski dokumentaciji je napisano, da morajo biti meje postavljene 0,5 m o roba cestišča (vozišče široko 3 m + 0,5 m na vsaki strani = cestišče široko 4 m). Zanima naju, ali smeva postaviti ograjo na meji, saj smo se v pogovoru vsi sosedje med seboj strinjali, da bomo ograje postavili na svoji strani meje in ne 0,5 m stran od roba meje. To je tudi ustni dogovor vseh nas, ki smo na tem področju nedavno kupili zazidljive parcele. Seveda pa nismo posebej omenjali meje od cestišča. Ker se vsa dosedanja vprašanja na tem portalu nanašajo izključno na mejo s sosodovim zemljiščem (enako tudi v ZGO) naju zanima kako je v primeru solastniške ceste: ali lahko postaviva ograjo na notranji strani meje (in ne 0,5 m od roba cestiša) in če lahko ali priporočate sklenitev pisnega dogovora med vsemi udeleženimi strankami? 2. Kot sem že zgoraj navedla, smo vsi lastniki parcel, solastniki ceste, ki je priključena na občinsko cesto. Po nekaterih nepreverjenih informacijah naj bi se zemljišče, ki sledi našim parcelam v prihodnje (čeprav je to kmetijsko zemljišče I. stopnje - vendar kot danes vidimo je vse mogoče) spremenilo v zazidljive parcele, kar je želja lastnikov tega zemljišča. V tem primeru bi bilo potrebno urediti dostop do teh zemljišč. Vendar pa sta tu na voljo dve možnosti: ena je, da bi to naredili preko naše solastniške poti, druga pa je, da bi se to naredilo preko druge lastniške poti, ki vodi na to zemljišče, vendar z druge strani. Zanima me, kako se to določi - preko katere poti bi potencialni novi lastniki imeli oz. lahko zahtevali dostop. Ker smo nakupu naših parcel imeli pogojen z nakupom ustreznega deleža poti me sedaj zanima, ali lahko v tem primeru kako preprečimo uporabo poti eventuelnim novim lastnikom potencialnih parcel, saj naša pot ni edina, ki bi povezovala njihova zemljišča z občinsko cesto. Zanima me, kdo to določa (verjetno projektant lokacijske informacije) oz. na kakšen način bi lahko preprečili uporabo naše poti, ki smo jo morali v celoti izgraditi sami lastniki? Kako v tem primeru postopa sodišče, saj naša poti ne bi bila edina za povezavo morebitnih novih zemljišč z cesto? 3. Pri spremembi lokacijske dokumentacije (v začetku letošnjega leta) sva odgovornega projektanta prosila za nasvet glede zmanjšanja plačila komunalnega prispevka (ki je mimogrede na našem območju zelo visok). Priporočil nama je, da to lahko narediva z neizkoriščeno mansardo. Upoštevala sva njegov nasvet, kar nama je tudi upošteval v spremenjeni lok. dokumentaciji. Kot posledico tega so nama morali v drugem projektivnem biroju spreminjati tipski načrt, kar je pomenilo dodaten čas in dodatno njihovo delo, ki so nama ga zaračunali v višini 100.000 SIT (dodatno delo). Pri izračunu komunalnega prispevka na občini pa nama je na najino veliko začudenje referentka povedala, da se neizkoriščena mansarda že kar nekaj let več ne upošteva pri višini komunalnega prispevka. Počutiva se ogoljufana, saj sva zaradi napačne informacije izgubila dragocenih 100.000 SIT, poleg tega pa imava sedaj v projektnem načrtu neizdelano mansardo, kjer so samo nosilni zidovi (čeprav si želiva imeti tudi mansardo izkoriščeno, vendar pa sedaj nimava načrta). Odgovornemu projektantu, ki nama je podal napačno informacijo (čeprav prav ta projektant redno "kofetka" z občinskimi uradniki), sva pisala po e-pošti dokaj prijazno pismo z obrazložitvijo vseh posledic, ki jih imava zaradi njegove napačne izjave oz. nasveta. Prejela sva obvestilo (preko e-pošte), da je bilo najino pismo sprejeto in prebrano, vendar pa kljub zaprosilu za njegov komentar, le-tega do danes (po več kot mesecu dni) še nisva prejela in ga verjetno tudi ne bova. Zanima naju, ali lahko kakorkoli ukrepava napram temu projektantu zaradi napačne informacije in posledičnih stroškov? Najlepša hvala za vaš dragoceni čas, ki ste ga porabili za prebiranje najinega pisma in odgovarjanje na najina vprašanja.

(Špela)

ODGOVOR:

1.) ZGO-1 sicer res predvideva postavitev ograj 0,5m od meje, če pa bližje je potrebno soglasje soseda. Ker v vašem primeru takšno soglasje je menite, da ne bi bilo problema. Po našem mnenju je tu bistven podatek, da ne govorimo o meji med dvema parcelama, kjer stoji bivali objekt, temveč gre za mejo na cestišče kot vrsto funkcionalnega zemljišča.

Menimo, da je občina ravno zaradi tega predpisala obvezno 0,5m med samim robom cestišča in kje lahko stoji ograja – zaradi npr. varnega cestišča ali kaj podobnega. Kot planirate vi bi cesto zoožili za cel meter.

Občinski predpisi so ponavadi obligatorni, kar pomeni, da stranki (sosedje) ne morejo storiti drugače, četudi o tem dosežejo soglasje.

Kakšna je narava vašega predpisa  nam ni znano, najbolje pa je da vam odgovor podajo na sami občini ali je ob soglasju mogoče to razdaljo zmanjšati na 0 in ograjo postaviti točno na meji.

Kar pa se tiče soglasja, je vsekakor priporočljivo, da ga sestavite v pisni obliki, saj se s tem izognete morebitnim kasnejšim problemov.

2.) Zakonodaja zgolj daje pravico vsakemu, do dostopa iz njegovega zemljišča do javnega omrežja cest in poti. Če to lastniku ne uspe s soglasjem – da dobi služnostno pot, potem lahko zahteva preko sodišča ustanovitev nujne poti. Pri tem ne postavlja točno določenih pogojev, kje mora ta pot potekati, če je možnosti več.

Vendar pa obstaja kriterij kako služnost izvrševati, ki bi lahko koristila vam. Služnosti upravičenec (tisti, ki služnost rabi, potrebuje za dostop) mora  le-to uporabljati tako, da pri tem čim manj ovira in škoduje lastniku/lastnikom, kjer služnost poteka. Če bi nastajala manjša škoda ali bi bila bremenitev lastnikov na drugi poti manjša kot pa če bi ta potekala preko vaše solastniške poti, potem bi bilo razumno, da se nujna pot ustanovit tam (če bi že zadeva prišla do sodišča).

Naj vas še opozorimo, da imate pravico do nadomestila, če nekdo uporablja vaše zemljišče ali če mu ustanovite služnost, prav tako pa je dolžan prispevati k vzdrževanju poti. Vse to se določi s pogodbo o ustanovitvi služnosti, če je vi ne boste želeli podpisali lahko temu novemu lastniku zemljišča še vedno ostane druga pot ali pa se odloči za sodno pot. V primeru sodnega obravnavanja bo sodišče odločalo glede na konkreten primer in argumente obeh strani.

3.) Glede na to, da vama je zaradi dejanja projektanta nastala škoda imate seveda nek odškodninski zahtevek, ki pa ga je glede na opisano zelo težko dokazati, če ne celo nemogoče.

Je pa projektant zavezan tudi notranjim pravilom svoje stroke, saj lahko dobi dovoljenje, če se zaveže ta pravila spoštovati. Glede na odnos, ki ste ga opisali, vam svetujemo, da se obrnete na Inženirsko zbornico Slovenije in jih obvestite o vašem slučaju ter naprosite naj ustrezno ukrepajo ter vas o svojih korakih tudi obveščajo.

17.08.2003 (SLONEP)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.