Novela zakona o DDV-ju

36.     S 1.1.2002 je pričela veljati novela zakona o davku na dodano vrednost, ki določa, da se pri prometu nezazidanih stavbnih zemljišč plačuje 20 % DDV, pri prometu zazidanih stavbnih zemljišč pa velja davek na promet nepremičnin 2%. V kakšni obliki bodo občine izdajale potrdilo, ki bo služilo kot osnova za določanje o načinu odmere davka? Zlasti v povezavi s 179. členom ZUreP-1, ki ukinja zakon o stavbnih zemljiščih, 2. člen pa ostaja v veljavi, vendar le za rabo pri denacionalizacijskih postopkih. Tudi sicer nas zanima, ali se po novi zakonodaji stavbna zemljišča še delijo na zazidana in nezazidana?

(NN)

ODGOVOR:

7. člen zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS, št. 89/98 in št. 67/2002) določa oprostitve DDV. Tako je v 7. točki 1. odstavka določeno, da je oprostitev, dana če gre za promet objektov ali delov objektov in zemljišč na katerih so postavljeni, razen če je promet opravljen, preden so objekti ali deli objektov prvič vseljeni oziroma uporabljeni, ali če je promet opravljen, preden potečeta dve leti od začetka prve uporabe oziroma prve vselitve; oziroma določa v 8. točki istega člena, da oprostitev nastane tudi, če gre za promet zemljišč, razen stavbnih zemljišč. V drugem odstavku 27. člena pa je določeno, da se ne glede na določbe 7. in 8. točke prvega odstavka lahko davčni zavezanec dogovori z najemnikom, zakupnikom, leasingojemalcem oziroma kupcem nepremičnine – davčnim zavezancem, ki ima pravico do odbitka celotnega vstopnega DDV, da bo od prometa, ki bi moral biti oproščen plačila DDV v skladu z 2., 7. oziroma 8. točko prejšnjega odstavka, obračunal DDV po predpisani stopnji. V tretjem odstavku tega člena je dalje določeno, da davčni zavezanec obračuna DDV v skladu z 2. odstavkom, če sta z najemnikom oziroma kupcem nepremičnine pred opravljenim prometom podala skupno izjavo pristojnemu davčnemu organu.

Iz zgornjih določil izhaja, da se stavbna zemljišča obdavčijo v skladu z določili zakona o davku na dodano vrednost po 20 %, in to ne glede na dejstvo, kolikokrat je prišlo do prenosa stvarnih pravic na zemljišču. Medtem pa je oproščen plačila promet z drugimi zemljišči, za katere pride v poštev le plačilo po zakonu o davku na promet nepremičnin (Ur. list RS, št. 57/1999, 67/2002 ). Davek se plačuje od prometa nepremičnin. Promet nepremičnin po tem zakonu je vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini. Davek se plačuje po stopnji 2% od davčne osnove (7. člen).

Poudariti je potrebno, da ZUreP-1 sicer res ukinja ZSZ v 179. členu in ni predvidena izjema za tovrstne primere, vendar pa gre v danem primeru za posredno derogacijo, saj se termin zazidana in nezazidana stavbna zemljišča ne uporabljata več, razen v postopkih denacionalizacije. ZUreP-1 je to terminologijo v celoti opustil, in sedaj v 11. točki 2. člena določa, da so poselitvena območja območja naselij in območja predvidena za njihovo širitev, ki so kot takšna določena v prostorih aktih (glede prostorih aktov občine v prehodnem obdobju upoštevajte določila 171. do 175. člena ZUreP-1). Naselja pa so območja strnjene pozidave. Generalno je uskladitev sedanjih predpisov o stavbnih zemljiščih uredil ZGO-1 v določbah od 215. do 219. člena. V 218. členu, je tudi določil, kaj se šteje za zazidana in kaj za nezazidana stavbna zemljišča pri odmeri nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v prehodnem obdobju na podlagi 1. alineje prvega odstavka 56. člena ZSZ. Smiselno se te določbe uporabljajo tudi za ugotavljanje ali v konkretnem primeru pride do plačila davka na dodano vrednost oziroma davka od prometa nepremičnin, zato morajo občine ugotavljati »status določenega zemljišča za potrebe omenjenih dveh zakonov« ob smiselni uporabi določilih 2. odstavka 218. člena v ugotovitvenem postopku po ZUP/99 do uveljavitve novih prostorih aktov.

28.02.2003 (Ministrstvo za okolje in prostor, Urad za prostor)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.