Odškodnina za posege v prostor

Bivamo v neposredni bližini železniške proge, letališča in gradbišča novih cest. Vse to nas ogroža, utesnuje in ovira pri našem vsakodnevnem delu na njivah in travnikih in nas motijo vedno nove meritve za trase novih cest. Saj s tem se posega v naše gospodarjenje in vsakokrat izgubimo ali pa nam z raznimi potoki razpolovijo večje kmetijske površine na manjše parcele. Smo demografsko ogroženi in ne vidimo perspektive za naprej. Kje lahko dobim ali zahtevam odškodnimo za vse to?

(NN)

ODGOVOR:

Pravno podlago za uveljavljanje odškodninske odgovornosti je (tudi) v tem primeru mogoče iskati samo v splošnih predpisih, ki urejajo odškodninsko odgovornost. Konkretno je to zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR). Temeljno načelo odškodninskega prava ne le v Sloveniji, ampak tudi povsod v pravnih državah pa je, da lahko vsak zahteva povračilo škode, vendar ob naslednjih (splošnih) pogojih: - da škoda izvira iz nedopustnega ravnanja, - da je škoda sploh nastala, - da obstaja vzročna zveza med nastalo škodo in nedopustnim ravnanjem in - da obstaja odgovornost na strani povzročitelja škode. Iz dosedanje sodne prakse pa tudi izhaja, da je dokazovanje glede povzročitve škode (dokazno breme) vedno na strani tistega, ki meni, da mu je škoda bila povzročena. Povedati pa tudi moramo, da je v skladu z določbami 206. in 207. člena zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) mogoče povrniti samo tisto škodo, ki je na objektih oziroma drugih nepremičninah nastala oziroma nastaja zaradi gradnje avtoceste oziroma zaradi izvajanja del, ki so v zvezi s to gradnjo. Po določbah 207. člena navedenega zakona naročnik in izvajalec na nepremičnini odgovarjata namreč solidarno tretjemu za škodo, ki sta mu jo povzročila v zvezi z izvajanjem teh del, kar velja seveda tudi za meritve, če zaradi njih nastane škoda. Prav tako moramo pojasniti, da zato, ker npr. avtocesta še ni zgrajena oziroma je v uporabi, še ni mogoče uporabiti 156. člena ZOR, katerega tretji odstavek določa primer, če nastane škoda pri opravljanju splošno koristne dejavnosti, za katero je dal dovoljenje pristojni organ in po katerem je sicer mogoče zahtevati povrnitev takšne škode, vendar samo tiste, ki presega normalne meje. Glede na to, da se vsaka avtocesta gradi na podlagi enotnih dovoljenj, ki se izdajajo v skladu s prvim odstavkom 45.h. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN, Uradni list SRS, št. 18/84 in naslednji) na podlagi vladne Uredbe o lokacijskem načrtu in na podlagi predhodno izdelanega projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, s to uredbo pa so med drugim - v skladu s splošnimi predpisi, ki urejajo varstvo okolja ter sanitarno-tehničnimi predpisi - določeni tudi konkretni pogoji, ki se nanašajo na varstvo okolja, pa bi bilo mogoče prej navedene določbe ZOR uporabiti samo v primeru, da z uredbo in enotnimi dovoljenji predpisani in izvedeni ukrepi (na terenu) ne bi bili zadostni. V Sloveniji pa ni zakonske podlage za uveljavljanje oziroma izplačevanje kakršnekoli t.i. 'ekološke rente'.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor (vnešeno: 1.10.1999)

31.05.2002 (Urad za informiranje)

Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.

Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!

Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.