Ovčja volna

V hladnih dneh se vsi radi zavijemo v topla volnena oblačila, le redko kdo pa pomisli, da bi z volno izoliral hišo. Ovčja volna je pri nas največkrat obravnavana kot odpadek pri vzreji ovac, saj imamo slabo razvito predelovalno industrijo za volno.

Vlakna volne vsebujejo maščobo lanolin. Z večanjem vsebnosti lanolina se povečuje toplotna izolativnost. Vsebnost lanolina je pomembna pri zaščiti pred zajedavci, saj ga ti ne marajo. Volna mora biti zato obdelana na naraven način, ki ne zmanjšuje njegove vsebnosti. Največji problem pri vseh naravnih izolacijskih materialih predstavlja požarna varnost, zato se volni dodajo posebni dodatki, s katerimi se doseže samougasljivost pri gorenju.

Volna lahko vpije vlago kar do tretjine svoje mase. Ta posebnost vpliva tudi na ugodno bivalno klimo, saj prejeto vlago kasneje odda nazaj v prostor. Življenjska doba volne je ocenjena na več kot 50 let, saj dobro prenaša vremenske vplive.

Najbolj priporočljiva je uporaba za vgradnjo v strešne konstrukcije in izolacijo podov. Za izolacijo sten je najprimernejša lesena konstrukcija, medtem ko za izolacijo sten zidane hiše volna ni priporočljiva, saj jo težje vgradimo. Volno imamo na razpolago v razsutem stanju ali v obliki mehkih plošč. Slednja  je primernejša za vgradnjo v stensko konstrukcijo, medtem ko volno v razsutem stanju vgrajujemo v strešno konstrukcijo. Prednost volne je tudi njena teža, saj 1 m3 vgrajene volne povprečno tehta 15 do 18 kg.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog