Hiše na vodi

Jutranji pogled iz hiše neposredno na morje ali jezero se danes marsikomu zdi idiličen. Vendar pa so to le želje, saj naša zakonodaja ne omogoča gradnje niti v neposredni bližini vode, še manj pa na njej. Zato se bomo morali, če želimo imeti tako domovanje, preseliti v tujino.

Plavajoča hiša v Kanadi.

Oblike bivališč na vodi so lahko različne. Eden od načinov je gradnja na pilotih. Ti so bili včasih leseni, danes pa so narejeni tudi iz drugih materialov, najpogosteje iz betona. Svetovno najbolj znano mesto, ki leži na vodi, so Benetke. Hiše, ki stojijo na lesenih pilotih, botrujejo ostrim vplivom morske vode že več stoletij. In kako to, da les v vodi ne propade? Razlog je pravzaprav zelo preprost. Največja škoda se lesu povzroča s spreminjanjem pogojev vlažnosti, torej nekaj časa vlažno, nato suho. Les, ki je ves čas pod nivojem vode, ni na udaru, saj so razmere v vodi ves čas leta enake. Pri nas so po gradnji na vodi najbolj poznani Mostiščarji na Ljubljanskem barju, ki so gradili na takšen način davno pred nastankom Benetk. Danes so ohranjeni le še nekateri ostanki.

Druga možnost pa je gradnja plavajočega bivališča. Za bivališče lahko uporabimo tudi plovilo, ki je v stalnem privezu. Takšna praksa je pogosta na Nizozemskem, saj so zazidalne površine na kopnem še vedno omejene. Alternativa plovilom je izvedba klasičnega objekta (brez ugreza) na ustreznem plavajočem podestu. Pri takšnem načinu gradnje smo omejeni s težo objekta. Če je pretežak, lahko potone. Zato so takšna bivališča običajno skromna, narejena iz lahkih materialov kot so les ali umetni kompozitni materiali.