Kamen

Strehe, krite s kamnom, danes najdemo le še na starejših, predvsem sakralnih objektih. Kljub temu pa se tovrstna kritina občasno še uporablja, predvsem za obnovo spomeniško zaščitenih objektov ali v primeru, ko želimo zgraditi novogradnjo v duhu starega časa in v sožitju z naravo.

Za kritje strehe seveda ni ustrezen vsak kamen. V Sloveniji se je za kritje streh uporabljal skrilj oziroma škriljavec. To je vrsta metamorfne kamnine, ki nastane z metamorfnim preoblikovanjem sedimenta (skrilavec iz gline ali vulkanskega pepela). Skrilj zaradi svoje gostote ne vpija vlage. Posebna molekularna struktura kamnine pa nam omogoča, da ga lahko vzdolžno cepimo na tanke plošče. Ravno te lastnosti naredijo kamnito kritino kakovostno in trajno, saj lahko najdemo primere streh, kjer strešniki botrujejo vplivom okolja že več stoletij. Pričakovana obstojnost je namreč kar 250 let.

Kamnita streha z rožami
Na kamniti strehi se lahko zasadijo rastline.

Skrilj nam nudi tudi nekaj arhitekturne svobode, saj lahko izbiramo barvo strehe. Izbiramo lahko med črno, rdečo ali mešano barvo (prelivajoči se sivi, rjavi in rdeči toni), kar je odvisno od lege nahajališča kamna.

Kamniti strešniki so primerni le za strehe z večjimi nakloni. Ker je to kamnita streha, je temu primerno težka, zato mora biti ostrešje zgrajeno iz dovolj trdnega lesa, najbolje hrasta. Velika teža in dejstvo, da danes težko najdemo mojstra, ki nam bo ročno izdelal vsak strešnik posebej, sta največji slabosti takšne kritine. Izdelava posameznega strešnika zahteva izkušenega mojstra. Za izdelavo strešnikov se iz večjega kamnitega bloka skrilja cepi (kolje) 4 do 6 mm debele plošče. Vsak strešnik posebej se nato ročno oblikuje v primerno obliko. Bolj enotni kot so strešniki, lepši bo videz strehe.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice

Anketa

Moja hiša potrebuje