Vodič

Naravni izolacijski materiali

Vse večja ozaveščenost o onesnaževanju okolja nas vrača nazaj k naravi. Pri gradnji objektov ne težimo več le k energetski varčnosti objektov, temveč tudi h gradnji iz čim bolj naravnih materialov. Naravno pomeni, da vlaknom za izboljšanje fizičnih ali tehničnih karakteristik ne primešamo ekološko sporne snovi. Poleg tega mora ekološki material ugoditi zahtevi, da v svojem življenjskem ciklusu od proizvodnje do uporabe in odstranitve, v čim manjši meri obremenjuje okolje.

Kljub temu, da naravni materiali dodatno ne onesnažujejo okolja, se je treba zavedati, da se za njihovo zaščito, s katero jim podaljšamo življenjsko dobo, uporablja borova sol. Ta v človeškem bivalnem okolju ni nevarna, je pa pri vgradnji takšnega materiala treba nositi ustrezno zaščitno obleko.

Glina (ilovica)

Njene dobre lastnosti so, da regulira oziroma vzdržuje vlago v prostoru in akumulira toploto, ne vsebuje strupenih kemikalij ter jo lahko recikliramo. Uporabljamo jo za gradnjo sten, omete, skupaj z lesnimi vlakni ali slamo pa se lahko uporablja tudi kot toplotna in zvočna izolacija.

Les

Najpogosteje se uporablja kot konstrukcijski material, vendar ga lahko zaradi njegovih karakteristik upoštevamo tudi kot toplotno izolacijski material. Kot toplotna izolacija iz lesa se uporabljajo lesena vlakna, ki so na voljo v obliki plošč.

Celulozna vlakna

Celulozni kosmiči so izdelani iz starega odpadnega papirja in jih uporabljamo kot učinkovito toplotno izolacijo streh, sten in podov. Vgrajujemo jih z ročnim vnašanjem ali s strojnim vpihovanjem v stene, pode ali namenske praznine v strehi.

Pluta

Pluto izdelujejo iz lubja hrasta plutovca in je zato ekološko neoporečen material, če ni obdelana z umetnimi premazi. Za pridobivanje plute drevesa ne posekamo, temveč se hrast plutovec olušči na vsakih 8 do 10 let. V obliki plošč, rol ali granulata se uporablja kot toplotno izolacijski material, ki daje hkrati tudi dobro zvočno zaščito. Plošče iz plute so dobro prepustne za paro, obstojne proti kemikalijam, škodljivcem in bakterijam. Poleg tega ne trohnijo in zato ne povzročajo prahu.

Kokosova vlakna

Kokosova vlakna lahko služijo kot polnilo, dobiti pa jih je moč tudi v obliki plošč. Pogosto se uporabljajo za talne obloge ter imajo hkrati izolacijsko in dekorativno funkcijo. Vlakna so odporna proti moljem, plesni in trohnenju, niti jih ne napadajo miši ali ostali glodavci.

Trstika

Včasih se je skupaj z glino uporabljala za izvedbo ometov. Trstika se je pritrdila na steno ali strop in ometala z glino. Danes najpogosteje uporablja pri obnovi starejših stavb, predvsem tistih, ki so zaščitene kot kulturni spomeniki. Možno je trstiko dobiti tudi v obliki plošč, s katerimi izvedemo toplotno izolacijo.

Konoplja

Ima odlične toplotno izolacijske lastnosti, hkrati pa uravnava vlago v prostoru. Konopljo je mogoče dobiti v obliki plošč in rol. Vlakna konoplje se uporabljajo kot dodatek za fine ilovnate omete.

Slama

Včasih se je uporabljala predvsem za kritine, danes pa ponovno kot toplotno izolacijski material in kot konstrukcijsko polnilo v obliki slamnatih blazin s katerimi polnimo votline pri skeletni gradnji. Mleta slama se uporablja tudi kot dodatek pri grobih ilovnatih ometih.

Lan

V gradbeništvu se uporabljajo kratka lanena vlakna iz katerih izdelujemo plošče in pletivo. Slednje ima funkcijo nosilne podlage za omete. Bistvena prednost lanenih vlaken je odpornost proti vlagi in moljem. Izolacijo iz lanenih vlaken dobimo obliki plošč različnih debelin, v obliki filca za talno izolacijo ali v razsuti obliki.

Bombaž

Bombaž je dober toplotni izolator, cenovno ugoden, uporablja pa se tudi kot izolacija proti udarnemu zvoku. Je elastičen, odbija vodo in uravnava vlago v prostoru. Ima dolgo življenjsko dobo, tudi molji mu ne morejo do živega.

Ovčja volna

Ovčja volna je edina izmed naštetih materialov živalskega izvora. Izdelana je iz volne drugega razreda, ki je večinoma neuporabna za katerekoli druge izdelke, proti zajedavcem pa jo zaščitimo z borovo soljo. Masa volne je majhna in obdrži obliko tako v vzdolžni in prečni smeri. Lahko sprejme in odda vlago za 33 % svoje mase, ne da bi se bistveno spremenile njene izolacijske sposobnosti. Ker dobro absorbira vlago in je paroprepustna, ustvarja ugodno bivalno klimo. Uporablja se za zapiranje strešnih konstrukcij, za izolacijo podov in tal, za izolacijo cevi ter za tesnjenje okenskih špranj in rež.

Juta

Juto pridobivamo iz ličja jutovca. Uporabljamo jo v obliki pletene mreže za armiranje (oporo) ilovnatega ometa.

Sisal

Pridobivamo ga iz vlaken posebne vrste agave. Je zelo trpežen, elastičen in mehansko odporen material. Najpogosteje ga uporabljamo za izdelavo talnih oblog.

Vir: SLONEP

Dodaj v:

Preberite še:

Nazaj
Seznam
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog