Vodič

Obrezovanje

Vrtnarji dele rastlin odstranjujejo zato, da bi spodbudili želene oblike rasti. Čeprav pri tem opravilu pride prav umetniška žilica, se ga ni težko naučiti.
 
KAKO SE RASTLINE ODZIVAJO NA OBREZOVANJE
 
Steblo v obliki debla, veje in vejice so v bistvu cevi, po katerih tečejo rastlinski sokovi. Če steblo odrežemo, sokove preusmerimo v drugo steblo, ki zato postane močnejše.
 
Steblo lahko prirežemo do drugega, boljšega stebla ali do brsta, iz katerega požene novo steblo. Pri večini rastlin so brsti manjše izbokline na koncu ali ob straneh stebla. Stranski brsti skoraj vedno zrastejo v zalistje. Ko steblo na rastlini dozori, lahko brsti mirujejo pod lubjem, dokler stebel ne obrežemo ali ranimo, in jih s tem spodbudimo k rasti.
 
Ko odrežete vejo, odstranite končni brst in dosežete, da poganjki zrastejo iz stranskih brstov. Tako obrezana rastlina bo bolj košata. Lahko pa odščipnete stranske poganjke in s tem drevesne sokove preusmerite v končne brste, da bi dobili daljše veje. Če zarežete v star les, lahko spodbudite k rasti mirujoče poganjke, vendar morate pri tem paziti: vse rastline namreč ne prenesejo rezanja v star les, nekatere pa se lahko celo posušijo.
 
Način obrezovanja je odvisen od poganjkov, ki bodo zrasli iz brstov. Če obrezujete vrtnico plezalko, lahko odstranite vrhove najvišjih poganjkov, da spodbudite stranske, na katerih bo več cvetov. Če pa želite, da bo mlado drevo zraslo visoko, odrežite stranske poganjke, da spodbudite rast vodilnega stebla.
 
TRI OSNOVNE SKUPINE
 
Rastline obrezujemo v skladu z njihovo obrezovalno skupino.
 
1. skupina - Obsega listopadno grmičevje, ki ga ni treba veliko obrezovati, dokler ne dozori. Sproti odstranjujte suhe, obolele veje, stare cvetoče veje pa samo rahlo upognite.
 
2. skupina - V drugo skupino sodi listopadno grmičevje, pri katerem se cvetovi pojavijo šele na dveletnih vejah. Stare veje odrežemo takoj, ko odcvetijo, da ima cvetje naslednjega leta čim več časa za rast.
 
3. skupina - Pri rastlinah iz te skupine se pojavi cvetje na novih poganjkih. Izdatno obrezujemo zgodaj spomladi. Zarežemo tudi v star les, iz katerega bodo zrasli novi poganjki.
 
KDAJ OBREZUJEMO
 
Manjšega obrezovanja - odstranjevanja bohotivk in mrtvih vej, krajšanja motečih vej - se lahko lotimo, ko opazimo, da je to potrebno. Izdatneje obrezujemo, ko so rastline v obdobju mirovanja ali vsaj manjše rastne aktivnosti. Za večino rastlin, tudi zimzelene, to pomeni pozimi. Veliko rastlin pa cveti zgodaj pomladi na poganjkih, ki so zrasli prejšnje poletje. Temu običajno pravimo star les. Če boste te rasdine obrezovali pozimi, boste odrezali popke in boste tisto leto imeli samo liste brez cvetov. Obrezujte jih takoj, ko odcvetijo, vendar preden se začne ponovna rast.
 
Po želji lahko dolge cvetoče veje odrežete za okrasitev doma, preostale veje pa takrat, ko rastlina odcveti.
 
Grmovnice, ki cvetijo poleti in pozno spomladi, razvijejo cvetove na poganjkih tekočega leta. Ta stebla zrastejo konec zime in se imenujejo nov les. Te rastline lahko obrezujemo kadarkoli od konca jeseni do pomladi, preden se pojavijo novi brsti. Tudi če rastline ne boste obrezali ob pravem času, je s tem ne boste ubili. Zgodi se vam lahko kvečjemu, da boste tisto leto ostali brez cvetov ali sadežev.
 
ŠTIRI OSNOVNE TEHNIKE OBREZOVANJA
 
Za obrezovanje lahko uporabite različne tehnike, odvisno od tega, kaj hočete doseči in kako raste rastlina. Pri vseh tehnikah najprej odstranite mrtve, slabotne ali bolne veje in poganjke. Včasih je dovolj samo to. Preden obrezovanje nadaljujete, si rastlino dobro oglejte.
 
Odščipavanje
 
Odščipavanje je odstranjevanje vrhov poganjkov, kar spodbudi rast stranskih brstov. S ponavljanjem postopka bomo dobili veliko novih poganjkov in bujnejšo rastlino. To tehniko uporabimo pri enoletnicah, kot so petunije in žametnice, pa tudi pri grmovnicah, kakršna je sivka. Običajno je treba poganjke odščipniti samo dvakrat, prepričati pa se moramo, da se rastlina še ne pripravlja na cvetenje. Rastlina mora biti dovolj velika.
 
Striženje
 
Striženje je korenitejše od odščipavanja: zunanje dele rastline s škarjami za živo mejo skrajšamo na enako dolžino. Z večkratnim striženjem bomo uničili naravno obliko rastline, vendar je včasih prav to naš namen. Najznačilnejši primer je striženje žive meje, strižemo pa lahko tudi pokrovne rastline, da bi rasle bolj enakomerno, pri tleh in bi se okrepile. S to metodo lahko strižemo tudi odcvetela socvetja.
Tehnika ni primerna za rastline z velikimi listi, kot so kamelije, saj bomo veliko listov prerezali. Rastline z velikimi listi raje obrezujemo z vrtnimi škarjami.
 
Prirezovanje
 
Pri prirezovanju veje skrajšamo tako, da spodbudimo rast iz enega ali več stranskih brstov. S to tehniko omejimo rast v višino in spodbudimo rast od spodaj. Rastlina se spodaj okrepi, bolj bujno cveti ali obrodi več sadov. Tako odstranimo tudi poškodovani del veje.
 
Vedno odrežite za mestom, kjer bo pognala nova veja ali brst. Premislite, ali bo poganjek rasel v želeno smer (kaže jo smer brsta). Ne dovolite, da štrcelj zgnije, in ne odrežite preveč. Vedno lahko odrežete še dodatno, veje pa ne morete pritrditi nazaj.
 
Redčenje
 
Redčenje je odstranjevanje celotnih stebel z namenom, da rastlino zredčimo, ostane pa enako visoka. Redčimo zato, da rastlina dobi več zraka in svetlobe, da razkrijemo obliko vej ali da usmerimo rastlinske sokove v mlajše, rodovitnejše veje. Redčenje pogosto dopolnjujemo s prirezovanjem. Tak primer je obrezovanje vrtnic, kjer stare veje v celoti odrežemo, ostale pa samo prirežemo.
 
IZBIRA PRAVILNETEHNIKE
 
Vsaka rastlina je drugačna in o načinu obrezovanja se boste morali odločati pri vsaki posebej. Sledi nekaj osnovnih nasvetov.
 
Drevje
 
Nekatera mlada drevesa boste morali obrezovati, da bodo razvila lepo oblikovane krošnje. Z obrezovanjem mladih dreves ni treba hiteti in prvič je drevo najbolje rezati šele po več letih. Pri odraslem drevesu bo morda treba odžagati samo stare veje, včasih pa boste želeli veje zredčiti, da boste imeli na vrtu več svetlobe. Skoraj vedno je bolje zredčiti veje kot drevo obrezati, da bi bilo manjše.
 
Pri obrezovanju dreves bodite prizanesljivi. Najprej odrežite šibkejše veje, potem pa tiste. Id rastejo tik pod drugimi ali nad njimi. Preden nadaljujete, si drevo oglejte s primerne razdalje. Če krošnja sega prenizko, lahko spodnje veje odžagate, vendar je bolje, da jih žagate postopoma več let.
 
Grmovnice
 
Poznamo dve osnovni obliki grmov. Pri prvi več trajnih vej raste iz kratkega debla, pri drugi šopi skoraj enako dolgih vej rastejo neposredno iz zemlje. Grme z debli, kot so volčin in večina grevilk, običajno prirezujemo, čeprav je včasih dobro odrezati kakšno šibko ali motečo vejo, da se ne razrastejo preveč. Grme, kot so nepravi jasmin, abelije in medvejke, zredčimo tako, da nekaj najstarejših vej odrežemo tik nad zemljo.
 
Velike grme, kot sta kamelija ali večji kalistemon, obrezujemo kot manjša drevesa z več debli tako, da odrežemo spodnje veje. Takšne vrste je bolje začeti obrezovati, ko so grmi še mladi in prožni.
 
Iglavci
 
Iglavci zajemajo tako pokrovne plazeče se rastline kot najvišja drevesa na svetu. Razen redkih izjem so zimzeleni in njihovi listi so v obliki iglic. Te so lahko dolge kot pri borovcih in cedrah ali kratke kot pri cipresah in brinu. Pri vrsti, v katero sodijo bori, cedre in jelke, spiralasto razporejene veje rastejo iz debla ali vej, kot napere iz kolesa. Pri sekvojah, cipresah in brinih pa veje vzdolž debla rastejo naključno.
 
Pri obrezovanju je to pomembno zato, ker lahko naključno razporejene veje odrežete kjerkoli, pa bodo zaradi mirujočih brstov po vsej dolžini poganjkov te rasle naprej. Spiralno razporejene veje pa imajo brste samo na koncih ali začetkih novih poganjkov. Če vejo odrežete vmes, se bo rast ustavila in bo veja odmrla.
 
Večina iglavcev ima že svojo naravno obliko in če boste izbrali primernega, vam ga sploh ne bo treba obrezovati. Če že morate obrezovati, nikoli ne zarežite v les. Ko iglice odpadejo, mirujoči brsti izgubijo sposobnost preživetja in rastlina se ne zaraste. Svetle izjeme so podokarpi in tisa; ta je zato zelo dragocena za žive meje in dekorativno oblikovanje.
 
Pokrovne rastline
 
Pokrovne rastline so zelo mešana skupina. Bršljan je plezalka, ki se razrašča po tleh, da bi se kam povzpela, krčnice in zimzeleni so razrasle zelnate trajnice, sem pa sodijo tudi grmičaste plazilke. Ob občasnem striženju in čiščenju bodo te rastline ostale goste in pri tleh.
 
 

Obrezovanje v hladnejših krajih

Obrezovanje spodbuja rast, vendar lahko mlade, nove poganjke uniči zmrzal. Ne obrezujte, dokler ne mine nevarnost zmrzali, kar je tik preden se pojavijo pomladni poganjki. Z obrezovanjem počakajte do drugega ali tretjega meseca zime.
 

Orodje za obrezovanje

Če hočete, da bodo rezi čisti in ostri, morate orodje za obrezovanje čistiti in brusiti. Večini vrtnarjev zadostujejo vrtne škarje in žaga za obrezovanje drevja. Kupite si lahko še škarje za živo mejo in škarje z dolgimi ročaji. Z njimi boste lažje odrezali višje veje in take, ki so predebele za vrtne škarje in pretanke za žago.

Najuporabnejša je žaga s koničastim, upognjenim rezilom, saj boste z njo dosegli tudi težko dostopna mesta. Večje ročne žage so primerne za debelejše veje, kupite pa lahko tudi žage, ki imajo na eni bolj robato rezilo, na drugi pa so zobci manjši. Če hočete doseči višje, kupite običajno žago za obrezovanje z daljšim ročajem. Če imate tako debele veje, da bi zanje potrebovali motorno žago, pokličite strokovnjaka, saj so takšne žage v neizkušenih rokah zelo nevarno orodje.

Več: https://www.emka.si/webapp/wcs/stores/servlet/sl/emkasi/dom-...

Vir: Dom in vrt, vseved za vsako gospodinjstvo, Založba Mladinska knjiga

Dodaj v:

Preberite še:

Nazaj
Seznam
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Vrtni objekti Vrtna oprema