Vodič

Zanimivosti o izvoru sadja in zelenjave

Ste kdaj pomislili na to, od kdaj poznamo posamezne vrste sadja ter zelenjave in od kod so prišle v naše kraje? Preberite nekaj zanimivosti.

Jabolka

Jabolka so nabirali in jedli že v kameni dobi. Stari Grki, Rimljani in Egipčani so jih načrtno gojili. Danes poznamo več kot 7000 sort, ki rastejo povsod v zmernih podnebnih pasovih. Jabolka so izjemno uporabno živilo, saj jih lahko jemo surova ali pa pripravimo na številne načine – kuhamo, pečemo, vkuhavamo, sušimo ...

Marelice

Marelice so koščičasto sadje, ki je najprej raslo samo na Kitajskem. Arabci, ki so trgovali s Kitajci, so sadež prinesli v Sredozemlje in naprej v Evropo.

Artičoke

Artičoke so rastline, ki izhajajo iz Evrope in severne Afrike. Mnogi se jih izogibajo, ker ne vedo točno, kako jih pripraviti. Odrežite pecelj, odtrgajte najtrše zunanje liste, notranjim mehkejšim listom pa s škarjami odrežite konice.

Beluši

Beluši prihajajo iz vzhodnega Sredozemlja in Male Azije. Rimljani so jih gojili že okoli leta 200 pr. n. št. Danes lahko kupimo zelene ali bele beluše, ki so sicer ista sorta, razlikujejo se le v načinu gojenja. Bele beluše zasipljejo s prstjo, da zaustavijo tvorbo klorofila.

Avokado

Morda se boste čudili, toda avokado spada v isto družino dreves kot lovor. Najstarejše dokaze, da so avokado gojili že pred davnimi časi, so arheologi našli na majevskih in azteških reliefih ter slikah. Ko avokado prerežete, hitro potemni, zato priporočamo, da površino premažete z limoninim sokom, ki prepreči oksidacijo.

Fižol

Fižol se nam zdi normalna, vsakdanja hrana. Pa vendar ga v Evropi dolgo nismo poznali. Tukaj je bil doma bob. Stročji fižol, ki danes raste na skoraj vsakem vrtu, pa je k nam prišel šele po odkritju Amerike.

Rdeča pesa

Rdeča pesa je ena najstarejših kulturnih rastlin v Evropi, ki so jo gojili že v prazgodovini. Najprej so uporabljali predvsem liste. Še v času starega Rima so se na krožnikih znašli samo listi rdeče pese, gomolj pa so uporabljali zgolj v medicinske namene.

Brstični ohrovt

Brstični ohrovt je potomec divjega zelja. V 13. stoletju so ga najprej začeli gojiti v Bruslju. Pred kuhanjem najprej odstranite trše zunanje liste, pecelj pa križno zarežite, da bo brstični ohrovt hitreje kuhan.

Korenček

To najbolj vsakdanje živilo v vsaki kuhinji spada med peteršilje in je k nam prišlo – ne boste verjeli – iz Afganistana in okoliških dežel. K nam so ga prinesli arabski trgovci, ki v Evropo niso prinašali samo svile in drugih dragocenosti iz daljnih dežel, temveč tudi številne začimbe.

Zelena

Tudi zelena spada med peteršilje. Znano je, da so jo stari Grki in Rimljani uporabljali v zdravilstvu. Kot prehrambeni artikel so jo v Italiji in Franciji začeli gojiti okoli 16. stoletja.

Češnje

Prvotna domovina češenj je Daljni vzhod, od koder so se razširile tudi v Severno Ameriko. Češnja še danes velja za značilno japonsko drevo. K nam je prišla po svilni poti s Kitajske. Morda niste vedeli – češnje so v sorodu s slivami.

Kumare

Kumare spadajo med buče in so najstarejša vrsta zelenjave, kar jih poznamo. Prvi zapisi o njih prihajajo s Himalaje in severnih predelov Bengalskega zaliva. So idealna dietna in poletna hrana, ker vsebujejo ogromno vode in malo kalorij.

Jajčevci

Jajčevci prihajajo iz jugovzhodne Azije. Spadajo v družino razhudnikovk, prav tako kot paradižnik, paprika, feferoni, krompir in celo tobak. Večina razhudnikovk je strupenih, zato so jajčevcu, ko so ga prvič prinesli v severno Evropo, ponekod rekli tudi »noro jabolko«. Tedanji botaniki so bili namreč prepričani, da uživanje jajčevca povzroča norost.

Fige

Fige izvirajo iz Bližnjega vzhoda in Sredozemlja. V teh predelih so bile poleg oljk najpomembnejše živilo, od katerega je bilo odvisno preživetje številnih ljudi. Figov sadež je namreč izjemno hranljiv in obstojen, saj ga lahko uspešno sušimo, tako da ljudem tudi pozimi ni bilo treba skrbeti, da bodo stradali. Fige spadajo v družino murv, na svetu pa obstaja okoli 700 različnih vrst.

Grozdje


Grozdje je v naravi raslo marsikje po svetu, tudi v južni Evropi, zahodni Aziji in v nekaterih predelih Severne Amerike. Najstarejši zapisi kažejo, da so v Egiptu pridelovali vino že pred 6000 leti.

Kivi

Kivi oziroma kitajska kosmulja je eden od štiridesetih vrst endemičnega kitajskega grmičevja, od katerih pa imajo užitne sadeže samo tri sorte. Prvič so ga namenoma začeli gojiti na Novi Zelandiji leta 1910.

Več: http://marmelina.si

Vir: Marmelina.si

Dodaj v:

Preberite še:

PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice
Sejmi in prireditve

TISKOVNA KONFERENCA

07.02.2017 - 07.02.2017 Predstavitev novih knjižnih del, ki so izšla v Botaničnem vrtu.

POTOVANJE V NASAD TROPSKIH RASTLIN

14.02.2017 - 14.02.2017 Delavnica za otroke in družine.

VODENI OGLED PO TIVOLSKEM RASTLINJAKU

21.02.2017 - 21.02.2017 Ogled zbirke tropskih rastlin, sočnic in kaktusov.

IGM - Internationale Gartenbaumesse Tulln

31.08.2017 - 04.09.2017 Največja vrtnarska in cvetličarska razstava.

The Green World 2016

07.09.2017 - 08.09.2017 Hortikulturni sejem.

Anketa

V primeru prenove sistema za ogrevanje v svojem domu bi se odločil za: