Vodič

Sončna elektrarna in požarna varnost

Sončna elektrarna je donosna in varna naložba. Sestavljena je iz sončnih modulov, ki pretvarjajo elektromagnetnega valovanja sonca v enosmerni električni tok in iz elektroenergetske opreme (razsmerniki, nosilna konstrukcija, priključni kabli, DC in AC spojišča, regulatorji, akumulatorji, stikalne in zaščitne naprave…), ki omogočajo pretvorbo istosmernega toka v izmeničnega, prilagojenega za oddajo v omrežje. Vsi deli so brez gibljivih sestavin, dimenzionirani za trajno obratovanje. Vendar do požara lahko pride, statistika je neusmiljena. Elektrarne je varno imeti na strehi le, če so pravilno projektirane in izdelane.

Lansko leto je bilo v Nemčiji vgrajenih 600.000 sončnih elektrarn, zabeležili pa so 60 požarov na sončnih elektrarnah. Če bi bila pogostost požarov v Sloveniji enaka, potem bi lahko še nekaj časa mirno spali, trenutno je postavljenih »le« 2.000 sončnih elektrarn. Vendar se požari ne ravnajo po verjetnostnem računu, lansko leto smo že imeli prvi požar sončne elektrarne v Sloveniji.

Na vsaki stavbi lahko nastane požar. Zato mora biti tako grajena, da ob morebitnem požaru ni poškodovanih in da je škoda najmanjša. Varnost pred požarom je uvrščena med bistvene lastnosti stavbe. Gradbeni objekt mora projektiran in grajen tako, da se ob izbruhu požara:

  • določen čas ohrani nosilna sposobnost konstrukcije,
  • omeji nastajanje in širjenje požara ter dima v objektu,
  • omeji širjenje požara na sosednje gradbene objekte,
  • osebam v gradbenem objektu omogoči, da ga zapustijo ali se jih reši na druge načine ter
  • upošteva varnost reševalnih ekip.

Možnih vzrokov za požar na sončni elektrarni je več: lahko nastane zaradi požara na stavbi, ki preskoči na elektrarno, lahko nastane zaradi napake, poškodbe ali dotrajanosti na sončnih modulih in opremi ter preskoči na stavbo lahko pa je tudi posledica udara strele, čeprav morajo imeti vse sončne elektrarne učinkovite strelovode.


Sončne elektrarne se bistveno ne razlikujejo od drugih električnih naprav. Pri postavitvi sončne elektrarne je treba upoštevati obstoječi koncept požarne zaščite, pri čemer je glavno izhodišče, da se raven požarne varnosti v stavbi ne sme zmanjšati. Pri novogradnji pa sončna elektrarna predstavlja sklop inštalacij oziroma sistem, ki ga vključimo v koncept požarne zaščite stavbe.

Pri nas se pojavljajo sončne elektrarne v večjem številu šele v zadnjih letih, zato ni domačih izkušenj o gašenju in reševanju ob požarih na takih objektih. Vendar pa je Gasilska zveza Slovenije, v sodelovanju s tujo gasilsko zvezo, pripravila podrobno priporočilo in smernice za gasilce, kako postopati v primeru požara na sončni elektrarni. Da bi se gasilci čim bolje seznanili s sončnimi elektrarnami v svojem okolišu, je treba izdelati požarni načrt izdelati za vse objekte, ki so opremljeni s sončno elektrarno. Požarni načrt mora biti obešen na vidnem mestu in z njim mora biti seznanjena tudi območna gasilska enota. Najbolje je, da požarni načrt izdelate v sodelovanju z območno gasilsko enoto in gasilce povabite na ogled sončne elektrarne. In še enostavno navodilo: elektro omarice fotovoltaične elektrarne naj bi bile označene z opozorilom za dvostransko napajanje npr. POZOR, NAPAJANJE IZ DVEH STRANI – SONČNA ELEKTRARNA.

Nevarnosti, ki se pojavijo ob gašenju, so lahko električni udar naprave pod napetostjo, nevarnost zdrsa, nevarnost padca, nevarnost predmetov, ki padajo s strehe, možnost spotikanja, nevarnost vdihavanja strupenih plinov in omejena površinaza odvod dima in toplote. Pri napadu preko strehe predstavljajo PV moduli oviro, ki jo je najprej treba odmakniti/odstraniti,šele nato se lahko začne odkrivati streha. Posledica tega je podaljšanje odzivnega časa za začetek intervencije oz. možnost napada na podstreho samo iz notranjosti stavbe. Nevarnosti električnega udara za razsmernikom – v območju izmeničnega toka - potem, ko se sistem izklopi, ni več.


Zadeve, ki so znane, so enostavne. Tudi gašenje sončnih elektrarn je enostavno, če gasilci poznajo nevarnosti, ki jih ob gašenju lahko doletijo. Običajne sončne elektrarne so sestavljene iz modulov, ki proizvajajo približno 30 V istosmerne napetosti. Po več modulov je medsebojno zaporedno vezanih, v priključnih kablih, ki vodijo do razsmernikov, se lahko pojavi visoka istosmerna napetost in veliki tokovi. V razsmernikih se istosmerna napetost pretvori v izmenično. Od razsmernikov dalje so napetosti in tokovi sončne elektrarne enaki kot pri normalnem električnem sistemu (tri fazno 400V, ena faza 230V). Na razsmernikih je tudi stikalo za izklop sončne elektrarne. Gasilci imajo možnost izklopiti ta del napetosti iz omrežja. Vendar ostaja pod napetostjo sistem od panelov do razsmernikov (do nekaj sto V enosmerne napetosti).

Sončne elektrarne se lahko gasijo. Gasilska zveza Slovenije je pripravila priporočila za gasilce, ki jasno določajo, kako je treba ravnati v primeru požara na objektu, ki je opremljen s sončno elektrarno. Požar se lahko gasi z vodo ob upoštevanju predpisane najmanjše varnostne razdalje, ki pri gašenju energetskih naprav pod srednjo napetostjo z ročnikom za vodno meglico znaša 1 meter, pri gašenju z vodnim curkom pa 5 metrov. Ognjene zublje je mogoče ustaviti tudi z gasilnikom s prahom, CO2 gasilnikom, uporaba gasilnika s peno pa je mogoča samo za gašenje naprav, ki niso pod napetostjo.

Vendar je razvoj opreme sončnih elektrarn silovit, tudi v povečanje požarne varnosti. Na tržišču so že enostavni odklopniki modulov v kombinaciji z nadtokovno ali prenapetostno zaščito, ki ob požaru odklopijo module od dovodnega kabla. Na ta način ostane visokonapetostni dovodni kabel, ki predstavlja največjo električno nevarnost sončne elektrarne, brez napetosti. Možnost je tudi vgradnje posebnega visokonapetostnega odklopnika, zanimiva pa je vgradnja miniaturnih razsmernikov na posamezne module. Enostavna vendar ne poceni je vgradnja samodejnih gasilnih aparatov. Vsi ti tehnični ukrepi povečujejo investicijo, zato pa znižujejo zavarovalno premijo. S pravilnim projektiranjem, izbiro ustrezne opreme, skrbno izvedbo, rednim vzdrževanjem in dobrim požarnim načrtom ste naredili vse, da bo škoda ob morebitnem požaru čim manjša.

Matjaž Valenčič, energetski svetovalec ENSVET


Nastanek besedila september 2012



Vir: SLONEP

Dodaj v:

Preberite še:

PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice

Anketa

Moja hiša potrebuje