Vodič

Ogrevanje z lesno biomaso

Lesna biomasa je nov izraz, ki malo bega. Zato takoj povem, da je to les, primeren za kurjavo, v vseh oblikah: polena, stiskanci (peleti), sekanci, žaganje, briketi… Da ne bo dileme, v peč spada le manj kakovosten les, to je:

  • slabši les iz gozdov,
  • les iz površin v zaraščanju,
  • les iz kmetijskih in urbanih površin,
  • lesni ostanki primarne in sekundarne predelave lesa,
  • dotrajan (neonesnažen, nepobarvan) les.

Oblike lesne biomase

Pa naštejmo še nekaj uveljavljenih izrazov za razne oblike lesne biomase:

  • Polena, tradicionalna oblika lesnega goriva, razžagani in razcepljeni kosi lesa, dolgi do 50 cm, ki jih pridobivamo neposredno iz okroglega lesa slabše kakovosti ali iz predhodno izdelanih metrskih okroglic ali cepanic.

  • Sekanci so kosi sesekanega lesa, veliki do 10 cm. Običajno sekance izdelujemo iz drobnega lesa (les z majhnim premerom: npr. droben les iz redčenja gozdov, veje, krošnje), lesa slabše kakovosti ali iz lesnih ostankov. Velikost sekancev mora biti prilagojena kurilni napravi.

  • Peleti (stiskanci), narejeni iz čistega lesa, s stiskanjem suhega lesnega prahu in žaganja. So valjaste oblike premera 8 mm in dolžine do 50 mm, zelo sipki in zato enostavnejši za pakiranje ter transportiranje. Transport lesnih pelet do uporabnikov je lahko v cisternah, kot kurilno olje. Za manjše uporabnike (za kamine, sobne peči) so peleti pakirani v 10 ali 15 kg vrečah. Zaradi večje gostote imajo višjo kurilno vrednost, približno 5 kWh/kg, 1 kg peletov da toliko toplote kot ½ l kurilnega olja. So okolju prijazen energent, vendar le, če so kurjeni v ustrezni kurilni napravi.

  • Briketi so večji stiskanci, ki so narejeni s stiskanjem lubja, suhega lesnega prahu, žaganja, oblancev ter drugih neonesnaženih lesnih ostankov. So različnih oblik. Lesni briketi so posebej primerni za majhna oz. redko kurjena ognjišča, kot so kamini, savne in lončene peči.

Kakovost pelet

Na tržišču srečujemo domače in uvožene pelete. Uvoženi so običajno skladni z avstrijskim standardom ÖNORM M7135, švedskim SS 187120 ali nemškim DIN 51731, če so uvoženi iz teh držav. Ti standardi se med seboj precej razlikujejo, določajo dimenzijo pelet, gostoto, trdoto, delež vlage, delež pepela, kurilno vrednost, skratka fizikalne in kemične lastnosti. Se pa dobijo na tržišču tudi peleti, ki ne ustrezajo nobenemu od naštetih standardov!

Država in standard

Kurilna vrednost (kWh/kg)

Avstrija

 ≥ 5,0

ÖNORM M 7135

Švedska

 ≥ 4,7

SS 18 71 20

Nemčija

 4,9 do 5,4

DIN 51731










Ta neenotnost, da ne rečem zmeda, ki je nastala na evropskem trgu, povzroča precej težav uporabnikom, pa tudi proizvajalcem opreme. Uporabnikom zato, ker morajo poiskati ustrezne pelete za svojo kurilno napravo, proizvajalcem opreme pa zato, ker morajo konstruirati kurilne naprave tako, da lahko delujejo na različne pelete. Zato so na ravni Evropske unije v zadnjih letih sprejeli več standardov na področju trdnih biogoriv. Med njimi so najpomembnejši tisti, ki opredeljujejo kakovost lesnih goriv. Standardi načeloma niso zavezujoči, so pa pomemben pripomoček pri dogovarjanju med kupci in ponudniki lesnih goriv na trgu. Pelete iz biomase določa nov standard EN 14961-1, nanaša pa se na pelete iz različnih biomasnih surovin:

  • lesne biomase (iz dreves, grmovja in grmičevja),
  • zelene biomase (iz trav in podobnih rastlin, vključuje zrna in njihov stranski proizvod, kot so žita),
  • sadne biomase (iz delov rastlin z ali brez semen) in
  • mešanice naštetih surovin.
Razvrstitev je dobrodošla, tako potrošnik lahko izbere iz vsakega razreda klasifikacije tisto gorivo, ki ustreza želeni kakovosti.

Biomasni kotli

Biomasni kotli morajo biti prilagojeni energentu:

  • Kotli na polena morajo biti pirolizni z dvojnim zgorevanjem. Prigrajen mora biti hranilnik toplote prostornine vsaj 55 l na 1 kW toplotne moči ali najmanj 12 l na 1 l polnilnega prostora z gorivom.

  • Kotli na pelete: kotlovski sklop je kotel s peletnim gorilnikom in dnevni ali tedenski zalogovnik peletov. Ročno kurjenje pomeni, da je potrebno ročno napolniti dnevni ali tedenski zalogovnik ob kotlu, avtomatiziran pa pomeni, da podajalna naprava avtomatsko zajema gorivo iz shrambe goriva. Peletni kotli morajo imeti prigrajen vodni toplotni hranilnik s prostornino najmanj 20 litrov na kW nazivne toplotne moči naprave.

  • Kotli na sekance: imajo precej zahtevnejšo konstrukcijo gorilnika in podajalne naprave za sekance, zato so tudi najdražji. Prav tako je lahko ob kotlu dnevni ali tedenski zalogovnik, pogosteje pa je dodana podajalna naprava avtomatsko zajema gorivo iz shrambe goriva. Kotli na sekance morajo imeti prigrajen vodni toplotni hranilnik s prostornino najmanj 20 litrov na kW nazivne toplotne moči naprave.

  • Na tržišču so tudi kombinirani kotli na polena in pelete, vendar so le redki od njih primerni za obe vrsti goriva.

  • Predelava oljnih kotlov na kotle na pelete je izvedljiva, vendar se zavedajte dveh slabosti. Prvo je, da ga bo potrebno kmalu zamenjati, če je dotrajan, druga slabost pa je, da so lastnosti takega kotla z dodatno vgrajenim gorilnikom precej slabše kot jih imajo specialni kotli na pelete (izkoristek, emisije prahu in dimnih plinov…).

 

Nevarnost - prašni delci

Izkoristek biomasnih kotlov mora biti večji od 90%, vrednost emisij prašnih delcev manjša od 20 mg/m3, delež ogljikovega monoksida pa pod 400 mg/m3. Zakaj tako opozarjam na potrebno nizko emisijo prašnih delcev? Velik del Slovenije je uvrščen v najvišjo, I. stopnjo onesnaženosti zraka s prašnimi delci. Razglašena so degradirana območja, kjer veljajo strožje mere za dovoljeno emisijo prašnih delcev iz kurilnih naprav. Izpostavljenost povišanim koncentracijam PM10 nad dovoljenimi ima številne škodljive učinke na zdravje ljudi, saj povzroča nevarne posledice na srčno žilnem sistemu in dihalih, povzroča vnetne procese v telesu, rakava obolenja ter povečuje smrtnost!

 

Še to: Analiza kakovosti lesnih pelet v Sloveniji

Gozdarski inštitus Slovenije www.gozdis.sije v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije prvič naredil analizo kakovosti lesnih pelet na Slovenskem trgu leta 2013, rezultati so bili javnosti predstavljeni junija 2013. Od takrat dalje redno izvajajo analizo kakovosti pelet, saj kakovost pelet nekaterih ponudnikov zelo niha.


Matjaž Valenčič,
energetski svetovalec,
matjaz.valencic@zenergija.si

Nastanek besedila julij 2014.

Vir: SLONEP

Dodaj v:

Preberite še:

PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice
Sejmi in prireditve

13. mednarodni sejem energetike

04.10.2017 - 06.10.2017 Električna energija za industrijo, premog, plin in nafta, obnovljivi viri energije, energetska učinkovitost.

55. Mednarodni sejem pohištva

07.11.2017 - 12.11.2017 Predstavitev celotne lesne industrije - od predelave lesa do končnih proizvodov.

Anketa

Ko se odločate za gradnjo, prenovo ali opremljanje vašega doma, največ informacij pridobite na: