Skrb za hranilnost tal
Objavljeno dne 01.07.2008Skrb za trajno hranilnost tal se v vrtu obrestuje stotero. Mnoge vrtne rastline potrebujejo za svoj razvoj in za svojo lepoto veliko hrane. Njim ni dovolj, da jih pognojimo le ob sajenju in potem pozabiti na zemljo.
Gozdno drevje s svojo skromnostjo si zna samo poiskati hrano v zemlji. Gojeno sadno drevje že potrebuje pomoč človeka. Negovane trate brez dodatnega gnojenja ne bo. Med trajnicami pa je potreba po hranilih v tleh zelo različna. Nekatere se prav dobro znajdejo same, druge pa so prav zahtevne in moramo stalno bdeti nad njihovo prehrano.
Netreski leta in leta živijo brez gnojenja (fotografija: Mojca Rehar Klančič)
Glede na različne potrebe rastlin po hrani, ki jo morajo imeti na razpolago v zemlji, dobri vrtnarji, tako ljubiteljski, kot poklicni, poskrbimo, da vsaka dobi, kar potrebuje. Pri trajnicah, ki so dolgožive, skromne in ostanejo na stalnem mestu ne samo leta, ampak včasih kar desetletja, je najpomembnejša priprava tal pred sajenjem. Globoko rahljanje in gnojenje z dobrim organskim gnojilom (star hlevski gnoj, kompost, bioaktiv, biopost), je pogoj za hitrejši začetek. Potem pa organsko gnojilo dodajamo le še občasno. Takšne trajnice so recimo maslenice (Hemerocallis), potonike (Paeonia), funkije ali hoste (Hosta) in druge.
Nekatere trajnice zahtevajo občasno presajanje z istočasno obnovo hranil v tleh. Ko začnejo popuščati v cvetenju, pomeni, da jim je v tleh zmanjkalo hrane. In dodajanje je pri nekaterih težavno, zato ni druge pomoči, kot, da nasad v celoti obnovimo. Takšne so recimo jesenske astre in bradate perunike. Po kakih štirih ali petih letih začne njih cvetivost pojenjati. In preprosto jih izkopljemo, zemljo na novo temeljito zrahljamo, pognojimo z organskimi gnojili in rastline ponovno posadimo na isto mesto. Presadimo jih sicer lahko tudi na novo lokacijo, vendar ob temeljiti obnovi hranilnosti tal, bodo tudi na starem mestu ponovno zaživele in vzcvetele.
Bradate perunike najbolj bogato cvetijo od drugega do petega leta po sajenju, potem jih je treba presaditi v na novo pognojeno zemljo (fotografija: Mojca Rehar Klančič)
Zakaj poudarjam gnojenje z organskimi gnojili? Zato, ker z dodajanjem mineralnih gnojil sicer rastlinam damo potrebno hrano, vendar le za kratek čas. Z njimi pa ne vplivamo pozitivno na strukturo tal. Organska gnojila pa poskrbijo za hrano in rahlost tal za daljše obdobje. Mikroorganizmi, ki živijo v gnoju, kompostu in kompostu podobnim gnojilom, namreč poskrbijo, da se v tleh vsi organski odpadki, tudi recimo odmrle koreninice, sproti predelajo v humus, ki je najvažnejša sestavina rahle in hranilne vrtne prsti. Brez humusa tla postanejo zbita, nezračna in za mnoge vrtne rastline neprijazna. Pa ob tem nič ne pomaga, četudi dodajamo hrano v mineralni ali tekoči obliki. Tistim rastlinam, ki jih gojimo v šotnici (okenske in balkonske rastline, sobne lončnice) lahko hrano redno dodajamo v kemični obliki, v vrtnih tleh pa kemija zdaleč ni dovolj. Pravzaprav kemija ne prija mikroorganizmom, za katere vemo, da so v vrtnih tleh naši najpomembnejši pomočniki. Zato jim vrtnarji pomagamo z dodajanjem organskih gnojil enkrat na leto, v pozni jeseni ali zgodnji pomladi pri zahtevnejših vrstah in sortah. Pri mnogih pa bo dovolj to opraviti vsakih nekaj let. Tako poskrbimo za trajno rodnost tal. In dodajanje mineralnih gnojil pri gojenju trajnic praktično ni potrebno. Le, kadar se nam kaj zatakne in nismo pravočasno ugotovili potrebe po hrani, lahko kot intervencijo uporabimo tudi mineralna gnojila.
Jožica Golob-Klančič
univ.dipl.ing.hort.
Obiščite: