Ekološko vrtnarjenje
Odločitev o ekološkem vrtnarjenju pogojuje koncept ureditve in zasaditve vrta. Izraz ekološko vrtnarjenje v grobem pomeni način vrtnarjenja brez uporabe kemičnih gnojil, insekticidov in fungicidov. Skratka brez industrijsko pripravljenih kemičnih pomagal. Takšnemu vrtnarjenju bi lahko rekli tudi naravi in človeku prijazno vrtnarjenje.
Ideja ali filozofija, ki propagira zavračanje pretirane uporabe kemije v kmetijstvu in vrtnarstvu, je logična posledica nekaterih vsesplošnih tovrstnih pretiravanj. Še bolj pa je posledica vsesplošne človekove odtujitve naravi in vsesplošnega posamičnega in globalnega uničevanja narave na zemeljski obli.
Ko načrtujemo in snujemo svoj vrt, si moramo med ostalim odgovoriti tudi na vprašanje, ali bomo vrtnarili naravno, ali ne?
Če nas ta ideja ne zanima, potem lahko posadimo v vrt tudi na bolezni in škodljivce občutljive sorte vrtnic, pa sadne vrste, ki dandanes brez mnogih škropljenj sploh ne morejo uspevati: namizne sorte grozdja, breskve, zahtevnejše sorte jablan in hrušk in še marsikaj podobnega. V tem slučaju bomo z bolj ali manj močnimi strupi, ki uničujejo rastlinske bolezni in škodljivce, pogosto krožili po vrtu, zlasti, če smo si za cilj postavili zelo lepe in brezhibno zdrave pridelke sadja, cvetja in zelenjave.
Če pa ne maramo uporabljati strupov, bomo morali ob načrtovanju in zasajanju vrta opustiti tiste rastlinske vrste, ki jih radi napadajo škodljivci in bolezni v takšni meri, da jih brez močnih in pogostih škropljenj ni možno zadovoljivo gojiti v vrtnih pogojih. Poleg tega se bomo morali naučiti manjše napade rastlinskih bolezni in škodljivcev krotiti z blažjimi sredstvi, predvsem pa z metodami vzgoje rastlin, ki zagotavljajo njihovo čim večjo vitalnost in odpornost. Pri tem je najvažnejša pravilna izbira rastlin za posamezna rastišča in skrb za stalno obnavljanje hranilne sposobnosti tal ter metode fizičnega zmanjševanja števila škodljivcev in tudi zmanjševanje okužbenih potencialov rastlinskih bolezni s sprotnim odstranjevanjem bolezenskih žarišč. Pa tudi ne smemo biti alergični na vsako bolj ali manj škodljivo živo bitje v našem vrtu.
Jožica Golob-Klančič
univ.dipl.ing.hort.
Obiščite: