Da ji pravimo sodobna, mora vključevati skrite detajle

V novodobnem gorenjskem naselju hitro opazimo sodobno hišo, ki očara z eleganco in čistimi linijami. Notranji atrij v pritličju smo z lesenim nadstreškom optično podaljšali v vrtni bivalni prostor in naravo preslikali v dom. Zaradi jugozahodne lege je terasa izpostavljena močnemu soncu, ki ga od jeseni do spomladi koristimo za gretje, v poletni pripeki pa se zaščitimo s pomičnimi lesenimi senčili.  

 
Prej in potem: zaradi svoje topline, obnovljivosti in ogljičnega odtisa,  
les postaja vse bolj cenjen arhitekturni element, ki ga  vgrajujemo v sodobne hiše.  
 

Senčila na vrtu pomembna tako kot zavese na oknih

Nadstrešek dopolnjujeta lepljen smrekov les, zaščiten s sivim premazom ter oljen macesen, ki bo sčasoma zaradi vplivov okolja naravno posivel. Ker objekt nima napušča, bivanjsko vrednost izboljšujemo s horizontalnimi in vertikalnimi lesenimi senčili. Vloga stenskih senčil je v zagotavljanju intimnosti prostora (dnevni in nočni pogledi) ter zaščiti pred soncem, vetrom in dežjem. Zavoljo letvic rezanih pod kotom, pa izpod nadstreška še vedno ohranjamo pogled v naravo. S stropnimi senčili rešujemo poletno senčenje, saj zaradi odmika lesenega nadstreška, sonce pregreva notranjost. Senco in intimo pa na SZ strani zagotavlja tudi velik javor. Skrita izvedba detajlov je za minimalistično estetiko izjemno pomembna, zatorej smo v konstrukcijo in tla vgradili kovinska vodila, v vogalne stebre pa skrili odtoke, elektro omarice, svetila in stikala. Skozi rege lesenih stebrov tako proseva ambientalna osvetlitev, močnejšo svetilnost pa ob potrebi pridobimo s stropnimi linijskimi LED diodami. Svojo funkcijo opravlja tudi macesnova klopca, ki prebivalcem ponuja prostor za meditativni počitek, igro, branje ali opazovanje zvezdnih utrinkov. 

  
Prej in potem: hišni portal smo stilsko uskladili s sivo formo nadstreška, leseno fasado pa ponovili s stenskimi senčili, razdeljenimi v štiri pomične prekate.   

   
Prej in potem: sonce, veter, dež in pogledi zaustavljeni z drevesi: smrekovim nadstreškom, macesnovimi senčili ter zasajenim javorjem. Izvlečena stropna senčila pa omogočajo senčenje v pritličnem atriju.  

Sekundarne objekte je potrebno prilagoditi primarnim, oboje pa uskladiti z okoljem

Ko arhitekturi dodajamo objekte, kot so nadstreški, ute, ograje ali pohištvo, jih je potrebno stilsko in tehnično prilagoditi. Vizualna enotnost je za oblikovanje zunanjega prostora ključna, tehnična pa se posledično nanaša na bivanjske navade. Stanovalci so prišli do spoznanja, da intenzivna rdeča ni primerna za fasado, saj iz ruralnega okolja močno izstopa, zaradi vremenskih vplivov pa je z leti spremenila tudi svojo podobo in pobledela. S spremembo fasadnega ovoja v pastelno belo, so se tako približali gozdnemu robu ter hkrati zadovoljili gradbeno in prostorsko zakonodajo, ki v Sloveniji omejuje uporabo intenzivnih barv. Temu pravimo sodobna zunanja preobrazba. 

  
Pred prenovo fasade in pozneje: arhitekturni objekti so skladni z okoljem, vnašajo umirjenost in skrbijo za dobro počutje prebivalcev, sosedov in gozdnih živalskih vrst. 
 

Tekst: Špela Pavlič Kos in Jože Kos 
Foto: Mizarstvo Kos, Center za zunanjo ureditev in arhiv naročnika 
Spletni strani: www.mizarstvo-kos.si in www.zunanjaureditev.com