Poti

Vrtne poti naj smiselno povezujejo posamezne vrtne dele, hišo, garažo, cesto, dvorišče,… Danes se uporablja prosta oblika poti, ki je v nasprotju z nekdanjimi togimi ravnimi linijami, vendar to ne pomeni, da se moramo ravnim linijam povsem odpovedati. Odvisno od zgradbe in velikosti vrta. Poti napravimo tam, kjer pogosto hodimo. Tako preprečimo, da bi se trata razgolila. Večjih vrtnih delov ne delimo s potmi, če za to ne obstaja utemeljena potreba, prav tako pazimo, da vrt ni preveč razrezan s potmi. 

Pri načrtovanju vrta skušamo doseči, da z enim pogledom ne vidimo celotnega vrta. Zanimivejše je, če vrt odkrivamo s poti. Če pot zavije pod veliko drevje ali napravi ovinek, dobimo vtis, da je vrt večji. V naravno oblikovan vrt ne sodijo, v arhitektonskem vrtu pa imajo velik pomen, saj so del celotne slike prostora. 

Za osebni avtomobil naj bo dovozna pot široka najmanj 2,5 m, če pa je zavita pa več. Če bodo po njej vozili tudi tovornjaki (npr.: dostava kurilnega olja, peletov, sekancev), pa mora biti široka vsaj 3 metre. Vozne poti morajo prenašati večje obremenitve, zato morajo biti primerno pripravljene. Na mestu poti izkopljemo 30 cm globoko in nasujemo 20 cm gramoza, ki ga dobro utrdimo z valjarjem ali vibrirnim strojem, da kasneje ne pride do posedanja. Nasujemo plast mivke ali drobnega peska in položimo tlakovce. Tlakovci naj imajo veliko nosilnost. Najprimernejši so granitni tlakovci, betonski tlakovci in debelejše kamnite ali betonske plošče, ki jih položimo na armiran beton. Lahko nasujemo tudi primeren pesek, vendar lahko čez dlje časa nastajajo luže. Primerna podlaga je tudi asfalt, vendar deluje preveč »cestno.« Asfalt zahteva tudi urejen odtok vode. Za parkirišča so primerni tudi mrežasti betonski tlakovci, ki omogočajo rast trave. Z njimi lahko pusto površino parkirišča spremenimo v zeleno površino. 

Poti se delijo na glavne in stranske. Glavne naj bodo široke od 1 do 2 metra, kar omogoča vzporedno hojo dveh oseb. Stranske poti naj bodo široke 60 do 80 cm, odvisno od velikosti vrta. 

Pri gradnji lahko uporabljamo različne materiale. Vsak material ima svoje značilnosti in z izbiro pravilnih materialov lahko vrt oblikujemo bolj bogato.

Opeke in betonski tlakovci različnih barv in oblik so odlično gradivo. Ponujajo nam veliko barvnih in vzorčnih kombinacij. Pri tem moramo le paziti, da poti ne postanejo kičaste. Prilagajanje višinskim razlikam je enostavno, ravno tako oblikovanje zavojev.

Betonska podlaga je primerna za dovozne in široke sprehajalne poti. Če je pravilno izdelana, je odporna, sicer pa kaj rada razpoka. S pravilno površinsko obdelavo lahko njen enoličen videz naredimo zanimiv. V beton lahko vtisnemo kamenčke ali pa z uporabo barvil pričaramo pisane vzorce. Poti lahko razčlenimo tudi z lesenimi deskami ali pasovi opek. Pri tem nam ni treba graditi razteznostnih pasov, ki so sicer nujno potrebni, da ne pride do razpokanja betona ob spremembah temperature.

Betonske plošče so lep nadomestek za beton. So različnih velikosti, barv, oblik in tekstur. Lepo se ujemajo z drugimi materiali. Lahko jih polagamo tesno skupaj ali pa med njimi pustimo špranje med katere lahko posejemo travo ali posadimo pritlikave cvetoče rastline.

Travnate poti so primerne za povezavo med različnimi travnatimi deli. Biti morajo dovolj široke, ker ne vzdržijo pogoste hoje (se razgolijo).

Peščene poti so preproste, lepega videza in poceni. Pri njihovi gradnji moramo pripraviti primerno podlago. Poti morajo biti obrobljene s trdnimi robniki (betonski, leseni), da se pesek ne razširja izven poti. Po njih je teže voziti vozičke in samokolnice. Hoja je glasna.

Kamnite plošče lahko tvorijo poti stopnih kamnov. Na površini, ki je predvidena za pot, utrdimo podlago, nato pa vsakih nekaj centimetrov položimo kamnito ploščo nepravilnih oblik, ki mora biti tako velika, da lahko človek na njej stoji brez težav. Primerne so za poti okoli vodnega vrta, v gozdnatem delu,…

Leseni tlaki so primerni za naravne dele vrta. V senčnih in vlažnih predelih na njih drsi, zato jih obložimo z zajčjo ograjo ali kake druge vrste mrežo. Les mora biti dobro impregniran sicer hitro propade. Primeren les je kostanjev, hrastov ali macesnov. Uporabni so tudi odsluženi železniški pragovi.

Primeren material je tudi lubje ali koščki lesa. Ko propade nanj nasujemo novega. Primeren je za otroška igrišča. Hoja je mehka in prijetna. Lubje je primerno tudi za poti med zelenjavnimi gredami.

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog