Grmovnice v vrtu

Grmovnice v vrtu imajo sredinsko vlogo, gledano po višini. Drevesa s svojimi visokimi krošnjami zavzemajo zgornji pas, rože pa spodnji pas. Grmovnice zapolnijo vmesno vrzel. Zaradi pestrosti izbora, ki obsega lepo cvetoče vrste in le zelene vrste, so med vrtnarji zelo priljubljene. Same po sebi predstavljajo dovolj močan element, da lahko stojijo samostojno. So dovolj prilagodljive, da se dobro ujamejo z enoletnicami, dvoletnicami in trajnicami. Z različnimi kombinacijami zimzelenih, cvetočih in listopadnih grmov lahko ustvarjamo zanimive vrtne podobe, ki se bodo spreminjale preko leta.

Grmi so lesnate rastline, ki nimajo centralnega poganjka iz katerega bi izraščale veje. Iz koreninskega vratu izrašča večje število poganjkov, ki se največkrat širijo v vse smeri. Ostre delitve med drevesi in grmi ni, saj lahko marsikateri grm vzgajamo kot drevo in obratno.

Izbira grmovnic je velika. Pri izbiri se ravnamo po okrasnih in praktičnih lastnostih. Bistveno je, da se grmovnice ujemajo z obstoječim rastlinjem oz. rastlinjem, ki ga nameravamo saditi v okolici grmovnic. Zanemariti ne smemo tudi rastiščnih razmer. Nekateri grmi so majhni in ne dosegajo več kot 20 cm, medtem, ko drugi lahko dosežejo tudi 6 in več metrov v višino ter se zelo razrastejo v širino. Imajo različne oblike in nekatere vrste se razrastejo v več metrov premera. Najpogostejše oblike so zaobljene, stožčaste in povešene. Od vrste je odvisno ali jih sadimo skupaj ali posamično. Nekatere pridejo bolj do izraza, če jih napeljemo ob steni (japonska kutina – Chaenomeles japonica).

Grmi so lahko povezava med hišo in vrtom. Z nižjo rastjo in zbito obliko oblikujejo zvezen prehod med ostrimi linijami stavbe in mehkimi linijami vrta. Lahko označujejo vhod v hišo, dovoze, dvorišče, … Kadar se odločimo za nasade, jih oblikujemo v skladu s stavbo, njeno velikostjo, barvo in obliko.

Na splošno prevladuje uporaba zimzelenih vrst, ki so vse leto bolj ali manj enake. Listopadni grmi so bolj zanimivi, ker se med letom spreminjajo. Struktura postane zanimivejša. Drugačen videz dosežemo, če mešamo zimzelene in listopadne vrste. Pri tem moramo paziti, da v zimskem času nasad ni videti kot sračje gnezdo.

Pri izbiri mesta se moramo ravnati po rastiščnih zahtevah posameznih vrst. Posebno pozornost velja posvetiti prezimni trdnosti. Lahko se nam zgodi, da lep grm posadimo na kraju, kjer so zanj prenizke temperature in se bo preko zime posušil. Pomembna so še tla (zbitost, odcednost), količina sonca in vode.

Pri grmovnicah so zanimivi različni deli rastlin. Določen del je lahko zanimiv le del leta, nato ga nadomesti drug del (npr: poleti listje, pozimi lubje).

Listje ustvarja celovito podobo grma. Z barvo lahko ustvarja številne kombinacije v vseh odtenkih zelene barve in tudi v beli, rdeči, rumeni, škrlatni in drugih. Barva se lahko med letom spreminja, povsem se pa spremeni v pri listopadnih vrstah v jeseni. Različne velikosti in oblike poskrbjoi za različne kontrastne učinke.

Cvetje je zelo raznoliko. Je različnih barv in odtenkov. Nekatere vrste imajo zelo drobno cvetje, ki pa se pojavi v veliki količini in grm povsem spremeni barvo, pri drugih vrstah pa se pojavijo samo posamezni, a veliki cvetovi. Pogosto velja, da bolj so cvetovi razkošni, manj časa se obdržijo. Nekatere vrste imajo močno dišeče cvetove.

Vrste, ki rodijo jagode, so zelo zanimive, ker se le-te običajno obdržijo zelo dolgo (od poznega poletja do konca zime). S svojimi barvami so lep okras vrtu, v jesenskem in zimskem času pa pomenijo tudi hrano za ptice. Nekatere rastline so dvodomne (ločeno moške in ženske rastline) in moramo imeti obe rastlini, da ženska rodi plodove.

Lubje in poganjki pridejo do izraza predvsem pri listopadnih vrstah v zimskem času. Vrste, ki imajo izrazito barvo lubja, lahko sadimo ob stene, da pridejo bolje do izraza. Preplet poganjkov je lahko sam po sebi zanimiv, mora pa imeti primerno ozadje, da pride do izraza. Posebno zanimivost lahko predstavljajo tudi trni. Če želimo poganjke ohraniti zanimive, jih moramo redno obrezovati, ker so novi poganjki najbolj zanimivi.

Grmovnice lahko sadimo v različnih oblikah s katerimi dosegamo različne učinke. Nekatere oblike so zahtevnejše za vzdrževanje kot druge.

Samostoječi grmi

Grmi, ki imajo posebne oblike ali barve in so všečni, velja saditi samostojno, da pridejo do polnega izraza. Najboljše mesto je osrednja točka vrta, ki je vidna iz vseh strani in tudi z oken hiše ali pa na presečišču dveh perspektiv. Primerni so grmi z lepo obliko ali zanimivim in dobro opaznimi cvetovi. Upoštevamo tudi trajnost zanimivosti grma. V majhnem vrtu mora biti grm, ki je na izpostavljeni točki, zanimiv večji del leta. Večji del leta nezanimiv grm zavzema prepotreben prostor in lahko predstavlja tudi motnjo. V velikem vrtu lahko oblikujemo več takšnih točk, kjer je grm v vsaki točki zanimiv le krajši čas (npr. samo v času cvetenja). Opazen bo le v času cvetenja, kasneje pa se bo izgubil v celotnem vrtu. Najboljše ozadje je enotna tesktura in barva, ki jo daje živa meja. Kombinacije z drugimi vrtnimi posebnostmi (kip, vodni bazen) so lahko manj učinkovite in je treba o njih temeljito premisliti.

Grmi ob zidu

Za grede ob zidu so primerne vrste, katerih rast je bolj sproščenih oblik in jim umetna opora ne škoduje (npr. forzicija). Predvsem je takšna oblika primerna za vrste, katerih cvetovi in plodovi so zanimivi, vendar v vrtu zaradi različnih barvnih kombinacij ne pridejo dobro do izraza. Stena enakomerne barve lahko močno poudari majhne oranžne, rumene, ali rdeče jagode ognjenega trna. Nekaterih vrst ni treba vzgajati, druge pa zahtevajo temeljito vzgojo, da lepo in bogato cvetijo. Mesto ob steni je toplo in primerno tudi za vrste, ki so bolj občutljive na mraz. Največkrat so takšna rastišča tudi sušna (pod napuščem), zato moramo poskrbeti za redno zalivanje.

Grede

Zelo učinkovito je kombiniranje različnih vrst grmovnic na eni gredi. Med seboj kombiniramo vrste, ki jim ustrezajo rastiščne razmere. Pri tem največ pozornosti posvečamo velikosti posameznih grmov, da kasneje ne bo prihajalo do pretirane tekmovalnosti. Običajno v ozadju sadimo večje grme, spredaj pa manjše. V prvih letih, dokler se grmovnice ne razrastejo, jih lahko kombiniramo z različnimi enoletnicami in ustvarimo mešane grede. Pri oblikovanju se ravnamo po različnih značilnostih vrst (cvetenje, plodovi), glavni poudarek pa vedno dajemo na obliko in barvo listja, ker nas bo le-to spremljalo največji del leta. Težko je doseči gredo zanimivo preko celega leta samo zaradi cvetenja. Nekatere vrste imajo daljšo življenjsko dobo kot druge in jim moramo predvideti več prostora.

Mešane grede

Prednost mešanih gred je, da so grmi zanimivi vse leto in s tvorbo ozadja naredijo gredo zanimivo tudi takrat, kadar rastline v ospredju niso zanimive. Grmi tvorijo visoko strukturo in ni potrebe po visokih trajnicah, ki potrebujejo opore. Oblike gred so lahko različne. Pri gredah ob zidu lahko sadimo vrste, ki potrebujejo oporo. V središču okroglih gred napravimo jedro nepravilnih oblik iz grmovnic, okoli pa posadimo različne enoletnice, dvoletnice ali nizke trajnice. Oskrba mešanih gred je zahtevnejša zaradi različnih zahtev rastlin, vendar je to najučinkovitejši način, da združimo različne skupine rastlin.

Pokrovne grmovnice

Nizki ali pritlikavi grmi pridejo dobro do izraza, če jih sadimo na dvignjenih gredah ali v posodah. Njihova struktura jih naredi zanimive tako na majhnih površinah kot na večjih, kjer lahko predstavljajo prehod med pokončnimi oblikami na gredah in obrobah. Primerne so za ublažitev robov vrtnih poti ali prehod med gredami in trato. Na pobočjih lahko uspešno preprečujejo erozijo, ko se dovolj razrastejo – uporabljamo hitro rastoče vrste.

Grmi v posodah

Veliko vrst se prilagodi rasti v posodah, če jih dobro zalivamo in dobro uspevajo. Njihova prednost je, da jih lahko uporabljamo v različne dekorativne namene. Lahko so žive skulpture istočasno pa predstavljajo ogrodje za druge rastline. Zimzelene vrste so lep okras preko celega leta, le pozimi jih moramo prestaviti v zavetno lego in ob zelo nizkih temperaturah na toplejše mesto. Napravimo lahko različne kombinacije z enoletnicami v isti posodi. V majhnih tlakovanih vrtovih je lahko takšen grm zelo dragocen, v večjem vrtu pa lahko predstavlja žariščno točko.

Za posode so primerne vrste, ki so bolj ali manj zanimive preko celega leta. Dobra izbira so zimzelene vrste in tudi nekatere listopadne, katerim se ves čas spreminja barva listja. Nekatere vrste so zanimive tudi po odmetu listja zaradi zanimivega prepleta vejic (Acer palmatum).

Prednost gojenja v posodah je, da lahko tudi v neustreznem podnebju lahko gojimo nekatere vrste. Ko razmere postanejo neprimerne, jih prestavimo na varno mesto. Tudi vrste, katerim tla v našem vrtu ne ustrezajo, lahko gojimo v posodah. Na tak način se najpogosteje gojijo palme in olenander (Nerium oleander).

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog