Tipi individualnih gradenj

Prostostoječa hiša

Samostojno stoječe individualne hiše so pri nas popularne predvsem zaradi želje lastnika po individualnosti, izoliranosti oz. zasebnosti. Vendar pa je takšno razmišljanje navadno precejšnja zmota. Hiša je namreč običajno postavljena na sredino parcele in z okni orientirana na vse štiri strani, kar zaradi navadno majhnega odmika od meja ravno zmanjšuje individualnost oz. zasebnost.

Stanovanjski dvojček

Sestavljata ga dve prosto stoječi enodružinski hiši, spojeni na dveh čelnih fasadah v celoto. Okna dvojčka so tako nameščena le na treh straneh hiše. Prednost dvojčka pa je predvsem pridobitev zunanjih zelenih površin pri enaki širini parcele, kar pomeni ekonomski prihranek.

Vrstna hiša

Pri vrstnih hišah je širina hiše treba potrebno pri zasnovah vedno upoštevati razumno sorazmerje med širino in globino hiše, saj so ozki in pregloboki prostori navadno manj funkcionalni in slabše osvetljeni. Vrstne hiše si lahko sledijo tudi v določenih zamikih.

Verižna hiša

Pri verižnih zazidavah je parcela lahko nekoliko širša kot pri vrstnih hišah. Vrzel med dvema hišama se zapolnjuje s pritličnim prizidkom, v katerem so spremljajoči prostori, kot so garaže, hišne delavnice, shrambe, ipd. Z oblikovanjem prizidka ustvarimo navzven vmesni, od pogledov in od vetrov zaščiteni prostor.

Hiša v obliki črke L

Hiša v obliki črke L s svojim zalomom oz. z dvema pravokotnima kriloma oklepa dvorišče. Lahko se nadaljuje v obcestni niz, v tem primeru jo od soseda ločuje eno krilo. Prednost take hiše je enakovredna prisojna orientacija, med kriloma pa se ustvari zunanje zavetje s t.i. mikroklimo, ki omogoča že v zgodnji pomladi in pozni jeseni prijetno bivanje na prostem, ob hiši. Notranja delitev, zaradi dveh pravokotnih kril, omogoča delitev na dnevni in nočni del.

Atrijska hiša

Atrij je v antični kulturi pomenil osrednji prostor, obdan s posameznimi krili hiše, v smislu preddverja. V današnjih novih naseljih se atrijske hiše uveljavljajo predvsem v primestnem prostoru. Hiše so primerne za določene uporabnike, saj potrebujejo zaradi tristranske zaključenosti večjo prostorsko zasnovo in večje notranje povezovalne površine. Projekti so zato nekoliko zahtevnejši, sama izvedba pa nekoliko dražja. Atrijske hiše so smiselne predvsem kot pritlične, kar jim še dodatno zmanjšuje funkcionalnost oz. prostornost.

Hiša na pobočju

Pri nas se še vedno izogibamo gradnji na pobočjih, ki so sicer za pridelavo hrane manj ustrezna, kar je lahko zaradi hribovitosti naše pokrajine precej problematično. Nasprotno od nas pa se je Švica, ki je sicer prav tako znana kot hribovita pokrajina, kot prva začela intenzivneje uporabljati terasno gradnjo na prisojnih pobočjih. Takšna zidava je zaradi strmine pobočij in zato nekoliko zahtevnejše komunalne ureditve sicer nekoliko dražja od klasične, na ravnem terenu. Sodobni način gradnje na pobočjih zahteva maksimalni izkoristek vseh prednosti nagnjenega zemljišča. Vsekakor pa o taki vrsti gradnje ne moremo govoriti takrat, kadar graditelj izoblikuje zemeljsko polico, kamor potem postavi tipsko hišo, primerno za ravni teren.
Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog