Prednosti in slabosti življenja v mestnem in podeželskem okolju

Izbira življenjskega okolja naj bo pogojena predvsem z željami, potrebami v različnih življenjskih obdobjih, pričakovanji in našimi osebnostnimi značilnostmi. Določena družbena in geografska okolja imajo prednosti in slabosti, odločitev kateri dejavniki so odločujoči, pa je odvisna od vsakega posameznika.

Življenje na podeželju v t.i. ruralnem okolju prinaša vrsto prednosti. Ena izmed zelo pomembnih, v zadnjem času vedno bolj cenjenih prednosti, je neposreden stik z naravo. Sodoben hiter način življenja, povzroča stresne obremenitve in vpliva na počutje, zdravje ter razpoloženje ljudi. Naravno okolje nas pomirja in nas napolni z energijo, saj je človek del narave. Raziskave so pokazale, da hrup mestnega okolja vpliva na razpoloženje ljudi, predvsem na kakovost spanja. Človeški organizem je sicer zelo prilagodljiv in sčasoma ne slišimo več prometnega vrveža in drugih nenaravnih zvokov, vendar le ti podzavestno vplivajo na naše psihično razpoloženje. Tišina in naravni zvoki kot so žvrgolenje ptic, šelestenje listov in nenazadnje kikirikanje petelinov nas pomirja in vzbuja prijetne občutke.

Na podeželju je stik z naravo bolj pristen

Problem onesnaženega zraka je vsesplošen problem sodobne civilizacije, ki se mu tudi na podeželju ne moremo izogniti. Kljub temu pa je kakovost zraka na podeželju, zaradi manjšega številaonesnaževalcev in bližine gozdov ter drugega rastlinstva, ki deluje kot naravni čistilec zraka, boljša kot v urbanih okoljih. Bolezni kot so astma, bolezni srca in ožilja, alergije in še vrsta drugih, so med drugim povezane tudi z ravnijo onesnaženosti zraka. Še posebej je to pomembno za otroke, starejše in že bolne ljudi.

Poleg ekološkega je pomemben tudi sociološki vidik življenja na podeželju. Gre za družbene odnose, ki so v ruralnem okolju bolj pristni in neposredni. Ljudje smo družabna bitja in naravno je, da smo med seboj povezani, da vzpostavljamo stike, komuniciramo in si pomagamo. Občutka pripadnosti in solidarnosti sta za človekovo stabilnost zelo pomembna. Enostavno povedano, na podeželju veš, da lahko računaš na ljudi okoli sebe. Tako družbeno okolje vzbuja občutek varnosti, ki je ena izmed temeljnih potreb človeka. Nasprotno lahko rečemo, da so medčloveški odnosi v urbanem okolju odtujeni in večinoma nepristni. Vzroka za odtujenost sta zapiranje v ožje družinske skupnosti in slabe izkušnje, ki so povezane z nezaupanjem do ljudi. Občutek ogroženosti je večji, pripravljenost na pomoč in solidarnost pa manjša. Lahko rečemo, da so odnosi bolj instrumentalni, torej bolj interesno pogojeni. Ljudje v večjih stanovanjskih stavbah se večinoma niti ne poznajo med seboj. Dejstvo je, da si tega tudi ne želijo. Vsaka vpetost v odnose je v današnji potrošniški družbi in pri današnjem tempu življenja v mestih odvečna in obremenjujoča.

V mestu ljudje živijo bolj skupaj, a so tudi bolj odtujeni

Ljudje smo različni in imamo različna merila. Tako nekateri prisegajo na življenje v mestnih središčih. Ne znajo si predstavljati življenja brez vsakodnevnega vrveža in dogajanja. Za nekatere je tako družbeno okolje navidezni beg iz resničnosti, beg iz osamljenosti, ki je tudi ključni problem današnjega časa. Pristaši mestnega življenja vidijo prednost v dostopnosti in možnosti izbire kulturnih, družbenih in ter športnih prireditev in drugih dogodkov. Ker je čas vedno bolj dragocena postavka moderne družbe, na odločitev bivanja v mestu vplivajo tudi bližina delovnega mesta, bližina in možnost izbire rekreativnih, trgovsko poslovnih dejavnosti in storitev ter bližina zdravstvene oskrbe.

Resničnost pa je taka, da na izbiro življenjskega okolja čedalje bolj vplivajo dejanske finančne zmožnosti. Tako je vedno bolj v ospredju kupna moč posameznika, ki vpliva na izbiro lokacije in okolja nepremičnine. Dejstvo je, da so v urbanem okolju nepremičnine, pa naj gre za stare zgradbe ali novogradnje, dražje. Ta razlika je še bolj očitna v večjih in bolj razvitih mestnih središčih in njihovi okolici. Veliko mlajših družin, ki sicer prisegajo na prednosti mestnega življenja, se odloči za nakup svojega novega doma na podeželju. Prednost večje stanovanjske površine, ki vpliva na kakovost življenja družine, v primerjavi z nakupom manjšega stanovanja v mestnem okolju, prevlada. Ker gre za aktivno prebivalstvo, je pri izbiri pomembna prometna povezanost.

Običajno pa se subjektivna merila glede izbire okolja skozi različna življenjska obdobja, glede na potrebe in osebnostni razvoj posameznika, spreminjajo. Lahko bi rekli, da se z leti, v tretjem življenjskem obdobju, ko otroci odrastejo in se stvari umirjajo, kaže težnja k zamenjavi prej zelo cenjenih mestnih vrednot za prednosti podeželja. Seveda pa je lahko tudi drugače.

Samanta Zupan