Vodič

Priprava zemlje po končani gradnji

Ob zaključku gradnje je na gradbišču vse, le dobre zemlje ni. In običajno nam res ne ostane drugega, kot da zemljo, izkopano v gradbeni jami in naknadno pripeljano na prihodnji vrt, skušamo spremeniti v plodna tla. Postopek ni niti hiter niti lahek. Vsekakor pa daje boljše in dolgotrajnejše rezultate, kot pa navažanje šote ali šotnice in zasajanje v tako imenovano dobro in lepo črno zemljo iz vreč.

Po zaključku gradnje bo trajalo vsaj dve do tri leta, da bo na zemlji zrasel takšen nasad (foto: Mojca Rehar-Klančič)

Najprej je treba poskrbeti za dobro drenažo. To najlaže naredimo, preden zemljo navozimo na gradbišče. Površino, steptano od gradbenih strojev, najprej temeljito zrahljamo, s čimer omogočimo odtekanje vode. Šele nato navozimo plast zemlje. Če ima primesi kamenja, gradbenih odpadkov in drugega, vse to izločimo. Če so prisotne korenine trajnih plevelov, seveda tudi te temeljito odstranimo. Sledi obdelava tal. Vsa zemeljska dela seveda opravljamo, kadar zemlja ni premokra, sicer bomo povzročili njeno »zabetoniranje.«

Rahljanje tal je vsekakor izjemno pomembno opravilo. Kadar je zemlja brez humusa, glinasta in zbita, bo prvo rahljanje dalo šele grobe grude, ki morajo nato pod vplivom atmosferilij šele razpasti na finejše delce. Zato marsikdaj eno samo rahljanje ne zadostuje, ampak je treba postopek ponoviti. Če je zemlja zelo glinasta, je zelo priporočljivo primešati apnen pesek, ki bo zemljo zrahljal, jo naredil bolj prepustno in bo pomagal k boljši strukturi tal. Sledi gnojenje izključno z organskimi gnojili, ne z mineralnimi. Le organska masa, oplemenitena s talnimi mikroorganizmi (star hlevski gnoj, kompost, kompostu podobna organska gnojila) bo pomagala v tleh vzpostaviti trajno strukturo, kar pomeni rahlost in sposobnost zadrževanja in oddajanja rastlinskih hranil, vode in zraka. Vse to namreč rastline za svoj razvoj nujno potrebujejo. V zelo zbitih tleh si za začetek lahko pomagamo tudi z dodajanjem organskih snovi, kot so suho listje, zdrobljena slama, žagovina, sesekljani ostanki vej in vejic, pokošena trava in podobno. Le ostankov z zrelimi plevelnimi semeni se izogibajmo.

Ko bodo organske snovi v zemlji začele prhneti in se spreminjati v kompost, bo tudi zemlja postajala rahla in vsi ostali postopki obdelave bodo postali lažji in učinkovitejši. Tako zrahljana in z organskimi dodatki oplemenitena zemlja se bo po svojih lastnostih približala vrtni zemlji, v kateri večina rastlin dobro uspeva. In to leto za letom.

Ni kaj, procedura ni hitra in ne enostavna. A spomnimo se, da v naravi plodna tla nastajajo zelo dolgo. Človek pa jih je sposoben hitro uničiti. In gradbeni posegi na zemljišču gotovo zemljo, ki je morebiti tam pred gradnjo bila, temeljito poškodujejo, če ne celo uničijo. In ponovno tla narediti plodna, pač zahteva nekaj truda, ki se nam bo kasneje dobro obrestoval.

Jožica Golob-Klančič
univ.dipl.ing.hort.

Obiščite:

Vir: SLONEP

Dodaj v:

Preberite še:

PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice

Anketa

Moja hiša potrebuje