Vodič

Beljenje z apnom

Za beljenje z gašenim apnom se odločimo iz različnih vzrokov. Eden najpogostejših razlogov je, da so stene že bile beljene z apnom in bi ob uporabi beleža drugačne kemične sestave lahko prišlo do luščenja zaradi slabega oprijema. Apno je zaradi svoje sestave fungicidno in dezinfekcijsko sredstvo, zato ga pogosto uporabljamo v kleteh in v prostorih, kjer so težave z vlago, saj redko pride do razvoja plesni na apnenem beležu. Zaradi svoje lastnosti razkuževanja je apno še vedno v uporabi pri beljenju hlevov. Apneni belež je dobro paroprepusten, kar omogoča boljšo klimo v prostorih.

Apno za beljenje lahko kupimo v dveh agregatnih stanjih: v tekoči, predpripravljeni mešanici ali apno v kosih. Drugi možnosti se pravi tudi »apno iz jame.« V tem primeru moramo suho apno zgolj zmešati z vodo. Priporočljivo je, da mešanica stoji vsaj nekaj ur ali čez noč, da se apno dobro razpusti. Vse skupaj precedimo čez čim bolj gosto sito, lahko blago, da kasneje nimamo težav z grudicami.

Pri delu z apnom je priporočljiva uporaba zaščite za roke in oči, saj apno lahko draži kožo in sluznico. Kljub temu, da apno spada med proizvode, ki lahko delujejo dražilno na človeka, je posušen premaz povsem zdravstveno neoporečen.

Pred pleskanjem je treba površino ometov ustrezno pripraviti. Najprej moramo očistiti nesnago, prah in slabe plasti starih beležev. V primeru, da želimo predhodno stene še izravnati in pobrusiti se priporoča uporaba fine apnene malte saj mavčni ali cementni kiti zaradi različne sestave in slabšega kasnejšega oprijema niso priporočljivi.

Pri beljenju z apnom moramo nekaj več pozornosti nameniti zaščiti prostora, saj bomo morebitne madeže zaradi jedkosti apna zelo težko odstranili ali sploh ne. Temeljito zaščitimo okenska stekla, okenske in vratne okvirje, okenske police, vrata in podboje, tla in ostalo pohištvo.

Preden začnemo s pleskanjem, omet navlažimo. Pred nanašanjem druge plasti beleža ni treba, da se spodnji povsem posuši. Če se, potem je treba podlago ponovno navlažiti. Barve nanašamo z valjčkom ali čopičem, če pa imamo na voljo ustrezno opremo, lahko tudi brizgamo. Beljenje izvajamo križno, torej prvo plast vodoravno, drugo navpično, nato zopet vodoravno itd. Slabost beljenja z apnom v primerjavi z novejšimi beleži, ki jih nanašamo samo v enem ali dveh slojih je, da moramo z njim beliti večkrat, tudi do petkrat zapored. Prvi in drugi nanos redčimo v razmerju 1:5 (na kilogram apna dodamo 5 litrov vode), naslednje dva nanosa redčimo v razmerju 1:2, zadnji nanos pa v razmerju 1:1.

Beljenje je možno le v primernih vremenskih pogojih oziroma kadar temperatura zraka in zidne podlage ni nižja od 8 ºC in ne višja od 35 ºC.

Niansiranje apna

Pri barvanju z apnom nikakor nismo omejeni samo na belo barvo. Pozorni moramo biti le izbiro ustreznega pigmenta. Pigmenti, ki jih dodajamo klasičnemu beležu, niso primerni, saj se zaradi svoje kemične sestave v apnu ne razpustijo. Za niansiranje apna se dobro obnesejo naravni mineralni pigmenti ali pigmenti na vodni osnovi. Večina pigmentov je na voljo v obliki praškov, zato moramo nekoliko več pozornosti posvetiti mešanju, da se pigmenti dobro raztopijo.

Vir: SLONEP

Dodaj v:

Preberite še:

PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog