Vodič

Zaščita lesa pred škodljivci

Žuželke so živali z nestalno telesno temperaturo, kar pomeni, da je njihova temperatura odvisna od okolja v katerem živijo, kakor tudi od aktivnosti. Optimalna temperatura za razvoj in življenje je od 20 do 30 °C. Kadar temperatura pade, se hitrost njihovega razvoja .

Če je les že poškodovan, moramo najprej določiti vrsto žuželke ter zagotoviti ustrezno vlažnost lesa, ki je pod 20 %. Da je les napaden, opazimo po sledečih znakih:
- črvine in hodniki pod skorjo;
- odpadanje skorje;
- vhodne in izhodne odprtine rovov;
- top zvok ob udarcu na les;
- zvoki (škrebljanje) v lesu (zvok povzročajo ličinke med vrtanjem);
- v okolici lesa opazimo žuželke;
- sipanje črvine (nekatere ličinke na površje lesa izmetavajo lesno moko in iztrebke).

Če želimo les ustrezno zaščititi, moramo najprej vedeti, pred čim ga bomo zaščitili. Šele nato lahko izberemo ustrezno zaščitno sredstvo. Kadar se srečamo z že poškodovanim lesom, je dobro poznati povzročitelja poškodb. Opisali vam bomo 3 najpogostejše škodljivce, ki jih najdemo pri nas.

Hišni kozliček spada med najbolj nevarne žuželke, ki napadajo vgrajen les saj povzroči največ škode. Njegov razvoj traja 4 leta, lahko pa tudi do 10 let. Njegove ličinke so belkaste barve in dolge 20 do 30 mm. Vrtajo rove s premerom 6 do 10 mm. Ker se razvoj odvija v samem lesu, površina ostane nepoškodovana, vse dokler razvit kozliček ne pride na površje. Takrat je les lahko že močno poškodovan, saj zaradi navrtanih rovov izgubi svojo trdnost. Nosilne dele konstrukcije moramo tako zamenjati.

Navadni trdoglav je hrošček rjave barve, valjaste oblike in velik od 3 do 5 mm. Njegove ličinke, ki so dolge do 6 mm 2 do 3 leta vrtajo v les rove premera 1,5 do 2 mm. Najraje živi v starem lesu iglavcev in listavcev, ki je že nekoliko okužen z glivami in vsebuje bolj malo hranljivih snovi. Ustrezajo mu prostori, kjer je višja vlažnost in nižja temperatura (hladni prostori, v bližini tal, stenske obloge, pohištvo v muzejih in cerkvah). Pogosto njegove izhodne vrtine opazimo v starem pohištvu in umetniških predmetih . Kupčki izvrtane črvine pod lesom so znak, da je les napaden. Za obnovo tako poškodovanega pohištva se moramo obrniti na restavratorja.

 

Parketar

Povzroča veliko gospodarsko škodo. Hrošč je dolg od 4 do 7 mm, njegova ličinka pa do 5 mm. Premer izletnih odprtin znaša 1 do 2 mm. Parketar napada zlasti les listavcev. Med vsemi insekti, ki napadajo suh les, prenese najnižjo vlažnost, okoli 15 %. Ličinke popolnoma uničijo notranjost lesa, medtem ko zunanja površina ostane nepoškodovana. To je tudi razlog, da ga opazimo, šele, ko je škoda lahko že zelo velika. Napada vse vrste lesa listavcev: hrast (parket), kostanj, jesen, brest, javorj, topol in vrbe.

Sredstva za površinsko zaščito žuželkam preprečijo odlaganje jajčec v les pod premazom. Sredstvo mora prodreti čim globlje v les, ga impregnirati. Ko je na les naneseno biocidno sredstvo, ga je treba premazati še z zaščitnim premazom. Ta bo preprečil, da bi biocidi prehajali v okolje, hkrati pa bo les zaščitil pred mehanskimi in vremenskimi vplivi

Les lahko zaščitimo na štiri različne načine:

Priprava lesa

Les moramo posekati v pravem času (pozimi) in pravilno sušiti. Čeprav traja dlje časa, je najprimernejše naravno sušenje, saj se s časom uničijo tudi hranljive snovi v lesu s katerimi se prehranjujejo ličinke škodljivcev.

Kemična zaščita

V les z barvanjem, sušenjem ali namakanjem vnesemo določeno količino kemičnih sredstev (biocidov) ter ga s tem umetno konzerviramo. Z vnosom kemičnih sredstev les postane za škodljivce strupen ali vsaj odbijajoč. Ko les zaščitimo z ustreznim sredstvom, moramo nanesti še površinsko zaščito, ki bo zaščitni premaz zadržala v lesu. Trajanje zaščite lesa je odvisna od lastnosti in priprave lesa, od ustrezne izbire premaznega sredstva glede na namen uporabe izdelka ter od načina in kakovosti nanašanja. Takoj, ko se na premazu opazimo prve poškodbe, ga moramo obnoviti saj lahko le na ta način zagotovimo dolgotrajno zaščito lesa.

Sredstvo, ki se pogosto uporablja za ta namen, je borova sol, ki s svojo alkalnostjo morebitne ličinke škodljivcev ovira pri preživetju. Borova sol ne deluje kot strup, temveč spreminja bazičnost lesa do te mere, da zavira razvoj ličink. Ker pa se učinek tovrstne obdelave pokaže šele čez čas, deluje namreč šele na ličinke, se še vedno priporoča uničevanje škodljivcev z vročo paro. Žal pa imajo vsi pripravki na osnovi bora eno slabost. Iz lesa se ob prisotnosti vode izpirajo, zato jih ne smemo uporabljati na mestih, kjer je povišana nevarnost vlaženja.
 

Površinska zaščita

Tudi zaščitne premaze (biocidi, fungicidi) moramo zaščititi pred samim izhlapevanjem in zunanjimi vplivi. Kot površinsko zaščito lahko uporabimo različne lazure ali lake. Za notranje prostore se lahko uporabimo postopke luženja, oljenja ali voskanja. Izbiramo lahko med prozornimi odtenki ali pa les v celoti prebarvamo v drugo barvo. Zaščitne premaze obnavljamo približno na vsakih 5 let, oziroma tudi prej, če je zaščitni nanos že prej poškodovan.

Konstrukcijska zaščita

Objekt mora biti zasnovan tako, da je les čim bolje zaščiten pred vremenskimi vplivi (sonce, dež…). Poleg tega moramo zagotoviti, da bo imela voda prost odtok.

Vir: SLONEP

Dodaj v:

Preberite še:

PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog