Obračun stroškov ogrevanja po dejanski porabi

Potrošniki se bolj varčno obnašajo, če plačujejo svoje stroške iz svojega žepa kot iz skupne blagajne. To je vodilo plačevanja ogrevanja po dejanski porabi. Vrsto let je bil obračun ogrevanja v centralno ogrevanih večstanovanjskih stavbah zelo enostaven: vsi stanovalci so plačevali po površini stanovanja. Obračunski ključ ni bil najboljši, saj so enako plačevali v stanovanjih, ki jih ni bilo možno ogreti niti na 18°C kot v stanovanjih, kjer so pri 25°C odpirali okna. Zato so bile bivalne navade potratne, poraba energije je iz leta v leto naraščala. Sedaj, ko se zavedamo vrednosti energije, jo želimo učinkoviteje rabiti. Tisti, ki bo varčen, naj bo nagrajen, to omogočajo delilniki in obračun stroškov za ogrevanje po dejanski porabi, ki je obvezen od leta 2011 dalje.

Nova zakonodaja spreminja neustrezen način delitve. Z uvedbo delitve in obračuna stroškov po porabi so stanovalci motivirani za manjšo lastno rabo energije. Ministrstvo ocenjuje možno zmanjšanje energije ogrevanja do 30 odstotkov. Lastnikom je namenjena brošura "Plačam, kolikor porabim", ki na kratko povzema ključne korake uvedbe delitve in obračunavanja stroškov za ogrevanje po dejanski porabi. Poudarki v brošuri so predvsem izbira in vgradnja delilnikov, odčitavanje in delitev ter obračunavanje stroškov ogrevanja. Pogoj pa je skupni dogovor lastnikov stavbe, ki naj bi vključeval tudi sodelovanje energetskega strokovnjaka.

Podatke o rabi energije odčitavajo radiatorski delilniki, ki so vgrajeni na vsak radiator, pri enocevnih sistemih pa cevni merilniki, ki imajo funkcijo delilnikov. Lastniki stanovanj se sami odločijo za vrsto in tip delilnikov, izbrani strokovnjaki pa jih vgradijo. Lastniki se dogovorijo še o drugih parametrih, pomembnih za obračun (faktorjih lege stanovanj, deležu obračuna po delilnikih, izvajalcih odčitka in izračuna, dolžini ogrevalne sezone…), vse dogovore pa sprejmejo lastniki več kot polovice stavbe. Čeprav je konstrukcija delilnikov enostavna, so točni in zanesljivi. Vendar ni vse v tehniki: potrebno se je dogovoriti o načinu obračuna, narediti odčitke, delitve in obračun stroškov. Tu pa se praviloma zalomi, nekateri izvajalci niso vešči svojega dela, stanovalci pa tudi ne vedo, o čem bi se morali dogovoriti. V vseh stavbah ni niti tehničnih možnosti obračuna energije po dejanski porabi. Posledice napačnega dogovora, nestrokovnega obračuna in vgrajevanja delilnikov v stavbe, kjer ni tehničnih možnosti delitve, povzročajo zelo velike razlike v obračunu energije, posledično pa vnašajo nesoglasje med solastnike. Uvajanje merilnikov je smiselno le skupaj s hidravličnim uravnoteženjem in vgradnjo termostatskih ventilov. Ni potrebe, da se po uvedbi obračuna z delilniki poslabšajo bivalni pogoji, nasprotno, če so spremembe pravilno izvedene, se kakovost bivanja poveča, stroški pa zmanjšajo.

 

Če imate že vgrajene delilnike in je obračun pravilen, bodite zadovoljni. Malo je takih. V večini stavb so lastniki sprejeli slab dogovor, hidravlični razvodni sistem ni uravnotežen, na radiatorjih ni vgrajenih termostatskih ventilov, stroški so občutno večji, ogrevanje pa slabše. Kar pa še posebej boli, so nerazumljivi računi. Slab dogovor čim prej spremenite, pred tem pa se s solastniki dogovorite za hidravlično uravnoteženje, vgraditev termostatskih ventilov, strokovno utemeljitev faktorjev lege in izdelavo projektne dokumentacije, kar je osnovni pogoj za dober dogovor. Na sestanek solastnikov povabite projektanta ali energetskega strokovnjaka, naj predstavita argumente. Tudi subvencijo Eko sklada lahko dobite za izvedeni popravek. Kaj pa, kjer delilnikov še niste vgradili? Ne sprejemajte brezglavih odločitev in zlasti ne nasedajte pritiskom trgovcev ali upravnikov, ki »dobrohotno« opozarjajo na zagrožene kazni. V stavbah, kjer zaradi objektivnih okoliščin ni mogoče ugotavljanje porabniškega deleža posameznega dela stavbe, vgradnja in uporaba delilnikov ni potrebna do rekonstrukcije ogrevalnega sistema!

Slabosti pravilnika se pokažejo zlasti v stavbah, kjer niso vsa stanovanja vseljena. Približno 20% stanovanj je praznih, nekatera so zasedena le v počitniške namene. Lastniki praznih stanovanj varčujejo s stroški in ne ogrevajo, to pa vpliva na njihove sosede. Toplota se neovirano sprehaja, plačujejo pa jo stalni prebivalci. Tak način rabe praznih stanovanj, navidez energijsko učinkovit, ni pravilen. Stanovanjski zakon jasno navaja, da morajo vsi etažni lastniki svoja stanovanja uporabljati na način, ki najmanj moti etažne lastnike drugih stanovanj. To pa pomeni, da ne smejo izključiti svojega ogrevanja ali ogrevati manj kot je projektirano; stanovanje morajo delno ogrevati, tudi če je prazno!

Sedanji način delitve stroškov je primeren za nove stavbe, teh pa je malo. Za večino starejših stavb ni primeren. V starejših stavbah se najprej dogovorite za hidravlično uravnoteženje, vgradnjo termostatskih ventilov in nastavitev temperaturne regulacije, energetski strokovnjak pa naj predlaga parametre delitve (faktorji lege delež obračuna po delilnikih…). Po tem šele sprejmete dogovor o pravilnem načinu obračuna toplote, vgradnji delilnikov in izbiri izvajalca delitve in obračuna. V starih stavbah, kjer so delitev uvedli na ta način, so stanovalci zadovoljni, saj so že v nekaj letih s prihranki pri ogrevanju pokrili investicijo. Ti dobri zgledi naj bodo v spodbudo. Posnemajte jih, če pa ste že naredili napako, jo čim prej popravite.

Energija je draga in dragocena. Delilniki spodbujajo učinkovito rabo energije in omogočajo nagrajevanje gospodarnih stanovalcev. Vendar ne pretiravajte z varčevanjem, prednost naj ima kakovost bivanja.

Matjaž Valenčič, energetski svetovalec
www.zenergija.si, marec 2013