Vrtnarija trajnic visoko nad Vipavsko dolino
Objavljeno dne 08.06.2007Nad Vitovljami, visoko nad Vipavsko dolino, kamor vodi ozka, strma in vijugasta cesta, je na terasah vrtnarija, ki je znana po lastni proizvodnji kakovostnih trajnic. Družinska vrtnarija Trajnice Golob-Klančič je velika ljubezen univerzitetne diplomirane inženirke hortikulture Jožice Golob Klančič in njenih družinskih članov. Vrtnarija slovi po kakovostnih in odpornih sadikah, ki so vzgojene v navadni vrtni zemlji in jih je mogoče saditi od zgodnje pomladi do jeseni.
Slika 1: Pogled na vrtnarijo in Vipavsko dolino
Proizvodni del vrtnarije, ki obratuje od leta 1991, se razprostira na 6 ha, od tega so trije v dolini, kjer vzgajajo nove rastline, in trije na terasah visoko nad dolino, kjer se rastline kalijo v ostrem podnebju. Poleti pripeka sonce, pozimi kaže svoje zobe ostra burja. Glavni in tudi prodajni del vrtnarije je na 375 m nadmorske višine nad Vipavsko dolino, kjer je lep razgled. Klančičevi so prostore stare žage, ki je bila tu pred vrtnarijo, preuredili in začeli z vzgojo trajnic.
Slika 2: Za staro žago so prodajni prostori
Glavni proizvod vrtnarije so številne trajnice, od praproti pa do lokvanjev, ponosni pa so tudi na ponudbo zelišč in dišavnic. Izbor sort različnih vrst je velik in v ponudbi se bo našlo nekaj za vsak okus in potrebe. Vzgojene trajnice se zaradi načina vzgoje ločijo od trajnic, ki jih prodajajo zastopniki velikih svetovnih podjetij.
Slika 3: Mlade rastlinice so prve dni življenja v posebnem zaščitenem prostoru
Trajnice so vzgojene v ostrih podnebnih pogojih, saj so, kljub temu, da je Vipavska dolina toplejša od alpskih predelov, na terasah, kjer vzgajajo trajnice, pogoji za rastline zelo zahtevni. Poleti močno pripeka sonce in se morajo spopadati s sušnimi razmerami ter vročino, pozimi pa se v močni burji temperature spustijo krepko pod ničlo in rastline se srečujejo s poškodbami zaradi mraza. Takšne razmere zagotavljajo, da vse rastline, ki v našem okolju ne bi dobro uspevale, propadejo, še preden pridejo do kupcev.
Slika 4: Greda z matičnimi rastlinami
Druga posebnost proizvodnje je vzgoja rastlin v lončkih, napolnjenih z navadno vrtno zemljo. To zagotavlja, da lahko trajnice sadimo kadarkoli v rastni sezoni, saj se jim ni treba ukoreniniti, temveč nemoteno nadaljujejo z razvojem. Pri presaditvi tudi ne doživijo šoka, oz. je ta mnogo manjši, kot pri rastlinah, ki so vzgojene v različnih umetnih substratih. To pa zagotavlja velik delež rastlin, ki v novem okolju preživijo in se bujno razvijajo.
Slika 5: Vzgajajo tudi praproti
Rastline preživijo na vrtnariji vsaj dve leti, preden gredo v prodajo. Tako morajo preživeti tudi dve zimi in poletji, ki izločijo vse slabotne rastline. Kupci dobijo zdrave, odporne in močne rastline.
Slika 6: Kupci lahko izbirajo med številnimi travami
Sama proizvodnja poteka prijazno do narave. To pomeni, da kemičnih sredstev skoraj ne uporabljajo, izmed škodljivcev pa se bojujejo le proti polžem. Zaradi načina proizvodnje večjih težav s škodljivci sicer nimajo.
Slika 7: Vse rastline so pred točo zaščitene z mrežo
Posebnost vrtnarije je, da vse rastline prodaja tudi preko internetne trgovine. Že od samega začetka beležijo strmo rast takšnega načina prodaje (samo letos do sredine maja več kot 100 % glede na enako obdobje lani). Za vse, ki pa jim je bolj všeč klasični način nakupa, pa imajo tudi trgovino na prostem. Kupci se lahko sprehajajo med rastlinami v zabojčkih, obenem pa uživajo v čudovitem razgledu. Vse rastline so označene, nasvete za nego pa je mogoče dobiti pri prijaznem in ustrežljivem osebju. Rastline je mogoče kupiti tudi v nekaterih slovenskih vrtnarijah, ki prodajajo rastline in vrtnarskih centrih.
Slika 8: Kupci se lahko samostojno sprehajajo med rastlinami in sami izberejo, katere želijo
Družinska podjetja, kot je tudi vrtnarija Trajnice Golob Klančič, se pogosto srečujejo s težavami pri zagotavljanju podmladka. Za prihodnost vrtnarije se ni bati. Mlada generacija že aktivno prevzema krmilo in pred vrtnarijo je svetla prihodnost, tudi zato, ker se vedno več ljudi odloča za nakup trajnic.
Besedilo in fotografije: SLONEP.net