Zemlja počiva, vrtnar snuje
Objavljeno dne 03.01.2007Ko je dan kratek, pogosto deževen, vetroven ali celo meglen in neprijazen, na vrtu nimamo veliko početi. Med rastline zaidemo le občasno. Imamo pa nekaj več časa za razmislek o prihodnjih opravilih. V mislih ali celo na papirju snujemo, kreiramo, planiramo in tuhtamo, kaj vse bomo spomladi naredili, da bo naš vrt še lepši in bolj negovan, ali pa še bolj poenostavljen in kljub temu lep.
Slika 1: Obrobo vodnega motiva lahko popestrimo z veliko gredo trajnic (foto Mojca Rehar Klančič)
Pozimi sploh ni brezdelja za strastnega ljubitelja lepega vrta. Delo je le nekoliko bolj umirjeno in bolj vezano na strokovno literaturo, internet, prijatelje in znance. Ob listanju dobrih katalogov, revij in knjig ter pregledovanju internetnih strani vedno znova in znova preverjamo svoje znanje in ideje. Čas imamo sanjariti o vrtnih kreacijah, o barvah in oblikah različnih vrtnih rastlin. Predvsem pa tudi o tistih njihovih lastnostih, ki niso na prvi pogled vidne, so pa še kako pomembne, da bi nam sploh lahko uspevale. Poglobimo se v njihove zahteve po hranilih, po vodi, po senci ali soncu, po globini tal in še po marsičem. Za vsako rastlino posebej je treba ugotoviti, kakšne zahteve ima in kaj lahko od nje pričakujemo, potem se nam ne bo dogajalo, da bomo potrošili zanje veliko denarja, uspeha pa ne bo!
Saj v resnici sploh ni tako komplicirano, kot deluje na prvi pogled. Velika večina vrtnih rastlin nima prav posebnih zahtev. Zanje rečemo, da potrebujejo za rast normalna vrtna tla in sonce ali polsenco. Za tiste, ki pa imajo posebne zahteve, je pač treba vedeti, kakšne. Morda kisla tla, morda senco, morda vlažna tla, močvirje ali celo stoječo vodo. Za lokvanj že menda vsi vemo, da v normalnih tleh z njim ne bo uspeha, ampak, da raste le v stoječi vodi, za rododendrone vemo, da rastejo le v kislih tleh, za mimozo že menda vsi vemo, da raste le tam, kjer vsaj v mladosti skoraj ne zmrzuje.
Slika 2: Pisanolistne trajnice lahko poživijo senčni kotiček (foto: Mojca Rehar Klančič)
Vse rastline lahko lepo popredalčkamo po njihovih lastnostih. Kdor se hoče učiti o njih, bo z njimi imel uspehe, drugi pa naj se raje lotevajo drugih konjičkov. Zima je čas, ko lahko preverjamo sami pri sebi, kakšne uspehe smo imeli z rastlinami v preteklem letu. Vsak neuspeh je možno analizirati in poiskati vzrok zanj. Ko se nam posveti, kje smo naredili napako, smo že na poti k boljšemu uspehu v naslednjem letu.
Vrtne rastline pozimi bolj ali manj počivajo. Počitek še najmanj zaznavamo pri zimzelenih. Redke so tiste, ki sramežljivo cvetijo ali se k cvetenju pripravljajo. Ljubiteljski vrtnar pa snuje nove saditve in nove posege na vrtu. Pripravlja se na pomlad in komaj čaka prvih toplejših dni, ko se bo življenje na vrtu spet prebudilo.
Jožica Golob-Klančič
univ.dipl.ing.hort.
Obiščite: