Rastline na vrtu so žejne tudi pozimi

Ko razmišljamo o zalivanju naših vrtov in javnih zelenic, se nam nehote prikaže pred očmi poletna pripeka, ko naj bi bilo potrebno zalivati. Pa ni ravno tako. Zalivamo takrat, ko je v naravi premalo vlage za normalno preživetje rastlin in ne takrat, ko je vroče. Pomanjkanje vode v zemlji je odvisno od tazličnih dejavnikov in ne le od temperatur zraka in zemlje. Od poznavanja lastnosti zemlje, potreb posameznih rastlin in klimatskih značilnosti nekega kraja, bo odvisna tudi naša odločitev, kdaj bomo naravi pomagali pri oskrbi rastlin z vodo.

Različne rastline imajo različno potrebo po zalivanju. Ta je močno odvisna od rastišča. Včasih je mikrolokacija lahko usodna. Greda med dvema tlakovanima površinama je mnogo bolj sušna, kot pa greda nekje v večji zeleni površini. Tudi vetrovna lega je mnogo bolj sušna, kot zavetna. Plitka tla se mnogo prej izsušijo, kot globoka in peščena mnogo prej, kot ilovnata.

Slika 1: Trajnice z globokimi koreninami preživijo poletje in zimo brez zalivanja (foto: Mojca Rehar Klančič)
 

Rastline, ki so posajene v odprti zemlji in se njihove korenine lahko nemoteno razraščajo, so mnogo manj odvisne od človekove pomoči, kot pa tiste, ki jih gojimo v posodah. Prostorastoče rastline je treba zalivati le, kadar mati narava zanje ne poskrbi dovolj dobro in le tiste, pri katerih smo z načinom vzgoje povzročili njihove posebne potrebe. V prosti naravi se le redko zgodi, da bi rastline zaradi suše umirale, na vrtu pa je zalivanje marsikdaj nujno potrebno.

Drevesa in velike grmovnice, imajo globoke korenine, zato jih običajno zalivamo ob sajenju in morda še kako leto ali dve poleti ob močnih sušah. Kasneje je občasno zalivanje dreves potrebno le tam, kjer so razmere za rast nenormalne, največkrat v urbanem okolju, kjer je premalo zemlje za nemoteno rast. Male grmovnice in trpežne sorte trajnic zalijemo ob sajenju in kasneje potrebujejo zalivanje le ob hudih sušah, pa še takrat zalivanje ni nujno vedno nuno potrebno za preživetje.

Slika 2: Iglaste plamenke imajo plitve korenine in jim je zlasti v vetrovnih zimah zemlja prehitro suha, če ne poskrbimo za zimsko zalivanje (foto: Mojca Rehar Klančič)

Pozimi zalivamo tiste rastline, ki imajo plitke korenine, ker se običajno pozimi izsuši zemlja manj v globino kot poleti. Ob dolgotrajnem pihanju suhih zimskih vetrov je izsuševanje zemlje in nadzemnih delov rastlin toliko bolj izrazito in zalivanje zato toliko bolj pomembno. Rastline z globokimi koreninami še vedno segajo v vlažne plasti zemlje, tiste s plitkimi koreninami pa ostanejo v suhem območju. Marsikatera blazinasta zimzelena trajnica čez zimo od suše porjavi. In mi spet zmotno krivimo mraz. Če ni poznojesenskega dežja, moramo tem trajnicam pač pomagati z zalivanjem pred nastopom mraza. Če smo to zamudili, še vedno lahko zalijemo tudi, kadar zmrzuje, le da bo delo takrat manj prijetno in uspeh nekoliko manjši. Bomo pa morda v suhi zimi z zimskim zalivanjem rešili marsikatero rastlino gotove smrti zaradi zimske izsušitve.

Jožica Golob-Klančič
univ.dipl.ing.hort.

Obiščite:

• Trajnice Golob Klančič >>
• Trajnice Golob Klančič na Slonep-u >>
• Več člankov Jožice Golob-Klančič >>