Presajanje in sajenje trajnic - razlike
Objavljeno dne 08.06.2006Presajanje ni isto kot sajenje. Sajenje je opravilo, ko trajnice na novo prinesemo, običajno v kontejnerjih, zanje pripravimo tla in jih posadimo. Presajanje je opravilo, ko v domačem (ali sosedovem) vrtu izkopljemo že vraščene rastline, jih običajno razdelimo in na novo posadimo. Ker jih izkopljemo, jih deloma poškodujemo in zato doživijo tako imenovani presaditveni šok. Rastline, posajene iz kontejnerjev v vrtno gredo, pa pridejo s slabega na dobro, saj bodo imele na razpolago več zemlje.
Preprosta rešitev zasaditve z zadaj visokimi in spredaj nizkimi trajnicami (foto Mojca Rehar Klančič)
Razlike med sajenjem in presajanjem vrtnih trajnic so velike zlasti v času, ki je primeren ali pa neprimeren za to opravilo. Sadimo utrjene sadike trpežnih vrst in sort trajnic v vseh letnih časih, razen pozimi, ko so tla zmrznjena. O tehniki sajenja in izboru sadik bo govora še v naslednjih tednih.
Presajamo različne vrste in sorte v različnih časih. Nekatere zgodaj spomladi, preden začno z rastjo. Takšne so n.pr. maslenice (Hemerocallis), rudbekije (Ruddbeckia), jesenske astre (Aster dumosus), če omenimo le nekaj najbolj znanih. Nekatere presajamo sredi poletja, ko počivajo, n.pr. belo lilijo (Lilium candidum) in vse bradate perunike (Iris barbata), druge v začetku jeseni, preden začno jesensko rast, n.pr. večino spomladi cvetočih blazinastih trajnic, kot so avbrecije (Aubrieta) in iglaste plamenke (Phlox subulata), nekatere pa lahko tudi še tik pred zimo, n.pr. potonike (Paeonia), ker bodo v zemlji tudi presajene lahko počakale na pomladansko rast.
Presajene rastline zahtevajo tudi vedenje o načinu vzdrževanja po presajanju glede na razlike med vrstami in sortami, sicer smo marsikdaj pri delu neuspešni. Niso redki primeri, ko zagnan ljubitelj potoži: 'Tako lepo mi je rasla, ko pa sem jo presadil, mi je pa kar odmrla!' Tako blazinaste trajnice po presajanju zalivamo, če ni dežja, da vzdržujemo tla vlažna. Pri presajanju bele lilije in bradatih perunik, pa tudi potonik pa zalivanje sploh ni potrebno, ker bodo mirovale dokler jih ne bo zalil dež. Pri spomladanskem presajanju rudbekij in jesenskih aster bo tudi potrebno poskrbeti vsaj za eno zalivanje takoj po presajanju.
Tudi v malih lončkih že zacvetijo toliko, da pokažejo barvo (foto Mojca Rehar Klančič)
Presajanje torej ni vedno enostavno vrtno opravilo. Še najmanj problemov z njim bomo imeli, če se držimo osnovnega pravila, da trajnic ne presajamo, kadar cvetijo, pač pa, kadar počivajo. Naslednji splošni napotek tudi velja za veliko večino trajnic: presajamo jih v zgodnji pomladi ali v zgodnji jeseni. Presajanje zgodaj spomladi, tik pred začetkom rasti, lahko ovira pri cvetenju tiste, ki cvetijo spomladi, vse ostale pa se bodo pred časom normalnega cvetenja poleti in do jeseni že kar precej opomogle od presaditvenega šoka. Zgodnje jesensko presajanje je idealno za tiste, ki cvetijo spomladi, ker se bodo pred zimo dobro vrasle in naslednjo pomlad že kar nekaj cvetele. Vse tiste pa, ki bi jih morda presajali v času rasti, ko morda tudi cvetijo ali pa vsaj bujno rastejo, je najbolj smiselno pred presajanjem do tal porezati ali njih nadzemne dele vsaj močno prikrajšati in presaditi brez nadzemnih delov. Tako nam pač ne bodo cvetele, se bodo pa lažje ponovno vrasle.
Jožica Golob-Klančič
univ.dipl.ing.hort.
Obiščite: