Drevje je ogrodje vrtu
Objavljeno dne 17.05.2006Vendar ne v vsakem! Veliko drevje sodi le v javne parke ali zelo velike vrtove. V mali vrt sodi le malo drevje. Poleg tega drevo potrebuje približno enako prostora v zraku in v zemlji. Zato je saditev dreves v vrt odgovorno dejanje, da nas ne bo kasneje bolela glava, ko nam bo žal drevo posekati, obdržati pa še težje, ker bo daleč preveliko. Pri tem je kleščenje drevja, ali, z 'lepšimi besedami,' pomlajevanje drevja, pravzaprav ustvarjanje rastlinskih invalidov, ki so obsojeni na zgodnejšo smrt
Drevesa potrebujejo različno globino tal, da bi mogla normalno rasti. V mestu in v vrtu naravnih tal skoraj ni. Povsod je človek spremenil rastne pogoje, oziroma jih umetno znova ustvaril. Ob tem je treba upoštevati onesnaženost zraka, več prahu in izpušnih plinov, večje segrevanje tal in zraka zaradi 'grajene narave', ter še vrsto drugačnih pogojev od naravnih. Zato v mestih ne more brez človekove pomoči preživeti vse drevje, ki v bližnji naravi lepo uspeva.
Drevje z visokimi krošnjami lahko ustvari rahlo senco, v njej pa je prostor za senčne trajnice. (Foto: Mojca Rehar Klančič)
Veliko eksotičnih drevesnih vrst, torej tistih, ki so k nam prišle iz daljnih dežel, v mestnih pogojih dobro uspeva. To so tiste, ki imajo širok razpon torelance do ekstremnih življenjskih pogojev. Veliko je takšnih tudi med tistimi, ki so jih drevesničarji in botaniki posebej odbrali in namnožili za vzgojo v mestih. Izbirali so po različnih merilih, kot so hitrost rasti, globina korenin, gostota in oblika krošnje, zgodnje spomladansko olistanje, zimzelenost, lepo cvetje, zanimivo listje ali drevesna skorja, odpornost na onesnažen zrak, bolezni in škodljivce, prenašanje pripeke in suše, in še glede na mnoge druge lastnosti. Uporabnost drevesnih vrst in sort je odvisna od potreb, ki jih definira oblikovalec-načrtovalec in od lastnosti, ki jih prepoznamo pri različnih drevesnih vrstah.
Seveda se je pred saditvijo treba odločiti o marsičem, med drugim tudi o tem, kako velike drevesne sadike bomo izbrali. To pa je odvisno od cene in naše pripravljenosti, čakati na učinek zasajenega. Vedeti moramo, da drevo ne zraste čez noč. Marsikdaj je celo človeško življenje prekratko, da bi doživeli vsaj približno učinek odraslega drevesa. Zato je zaželeno posaditi čim večje drevo, da bi vsaj nekaj časa morda lahko uživali v njegovi srednje odrasli dobi.
Velika škoda je posaditi neprimerno drevo, v smislu, da če z njim ne bomo zadovoljni, ga bomo pa posekali in posadili drugo. Ob takšnem razmišljanju ne bomo imeli nobenega kolikor toliko odraslega drevesa.
Pretehtajmo dobro torej vse lastnosti drevesa, ki ga želimo posaditi, da bomo prav izbrali in tudi uživali ob njegovi rasti in razvoju.
Jožica Golob-Klančič
univ.dipl.ing.hort.
Obiščite: