Novice - Urejanje

novica

Spomladanski užitki ob delu s trajnicami

Objavljeno dne 12.05.2006

Ko nas pomlad prebudi in zvabi na vrt, imamo kar naenkrat veliko opravkov tudi med trajnicami. Najprej si je treba priklicati v spomin, kaj vse smo že posadili, pa je še skrito v zemlji in še ni prilezlo na dan. Saj vemo: med trajnicami jih je precej zimzelenih, še zdaleč pa ne vse. Potem opravimo drobna vzdrževalna dela v starem nasadu. In nato se spomnimo, kaj vse smo v lanskem letu še pogrešali in poskrbimo za dopolnilne saditve v že obstoječih gredah. Morda bomo zasadili kako novo gredico s trajnicami in tako v vrt vnesli novo barvitost ob ne preveč zahtevnem vzdrževanju.

Spomladanska negovalna dela na gredicah trajnic

Saj dela s trajnicami ni veliko in tudi opravimo ga lahko, kadar utegnemo. Vendar pa povsem brez nege trajnice ne bodo lepe, čeprav marsikatera preživi tudi v zanemarjenih in zapuščenih vrtovih. Marsikdaj se zgodi, da nepreviden domači vrtnar (največkrat tisti, ki trajnic ni sam sadil) zgodaj spomladi prekoplje vrtne grede kar počez in pri tem uniči tudi marsikatero trajnico, ki je skrita še v zemlji. Zato je zelo pomembno vedeti, da vseh trajnic ni videti v začetku vegetacije. Na dan bodo prikukale šele, ko se bodo tla ogrela. Grede trajnic zato lahko obdeluje le tisti, ki ve, kaj je kje posajeno. Vsi drugi pa naj se jih na daleč izogibajo, da ne naredijo s svojo delovno vnemo več škode, kot koristi.

Zgodaj spomladi najprej odstranimo tiste odmrle ostanke trajnic, ki so ostali čez zimo namenoma ali nenamenoma. Praviloma seveda vse odmrle liste in cvetna stebla trajnic odstranjujemo sproti, puščamo le tiste, ki nas iz estetskih razlogov ne motijo ali so celo zelo lepi, ko se posušijo. Take so tudi mnoge trave, ki s svojimi suhimi listi in cvetnimi stebli tudi pozimi delujejo prav zanimive in bi jih bilo škoda odstraniti že jeseni.

Nato lahko gredico pognojimo s kompostom ali podobnim organskim gnojilom tako, da ga raztrosimo v prostor med posameznimi trajnicami in ga plitko vkopljemo. Če je nasad že strnjen in prekopavanje ni več mogoče, potem gnojenje opravimo tako, da gnojilo enostavno raztrosimo med trajnice in čez blazinice, jih z roko 'vgrabimo' in tako približamo koreninam, nato pa nasad temeljito zalijemo. S tem bomo pomagali mikroorganizmom, da se ne bodo na površini izsušili in jih ne bo sonce umorilo. Če to delo opravimo v bolj oblačnem vremenu in pred dežjem, zalivanje ni potrebno.


Da bodo ostrožniki takole cveteli dvakrat na leto, jih je treba spomladi dobro pognojiti s kompostom ali podobnim gnojilom, ob suši pa zalivati. (Foto: Mojca Rehar Klančič)

Kadar dolgo ni dežja, se zemlja izsuši, ne glede na letni čas. In zimzelene rastline trošijo vodo z izhlapevanjem tudi pozimi. Če zapiha burja, je izsušitev zimzelenih trajnic z bolj plitvimi koreninami kar verjetna. Tiste z bolj globokimi koreninami niso tako občutljive in jih suša zlepa ne prizadene, ne pozimi, ne poleti. Njihove korenine dobijo vodo iz globljih plasti zemlje, kjer je vedno dovolj vode. Zato marsikatero pomlad ugotavljamo, da nam je zima prizadela ali celo uničila marsikatero zimzeleno blazinico.

Pa v resnici ni bil čisto nič kriv mraz, ampak zimska suša. Vse prevečkrat namreč zmotno mislimo, da pozimi vrtnih rastlin ni treba zalivati. Ni se treba bati, da bodo zaradi zimskega zalivanja zmrznile. Trajnice imajo sposobnost preživeti zimo na prostem. In če pozimi nanje lahko pada dež in sneg tudi, ko zmrzuje, jih menda lahko tudi zalijemo, če je narava z močo preskromna.

Če so se v nasadu trajnic že pojavili pleveli, bomo že začeli s pletjem. Vrt je negovani del narave in mi smo določili, katere rastline želimo gojiti, vse ostalo pa seveda imamo za plevel. In borba s plevelom je najlažja, če plevel sproti odstranjujemo skozi vse leto, kadar se pojavi. Če plevelu ne dovolimo, da se razraste, ali bog ne daj, celo zaseje, bomo z njim imeli zelo malo dela. Vsakič, ko imamo nekaj minut časa, da ob pogledu na nasad trajnic uživamo, lahko sproti tudi populimo kak morebitni plevel ali odrežemo kako odcvetelo cvetno steblo. Tako bo nasad deloval vedno urejeno.

In potem nam ostane le še, da čakamo prvo cvetje in nadaljevanje cvetenja trajnic do prvih mrazov. Nekatere, čeprav redke, bodo cvetele tudi še skoraj pozimi, če smo le prav izbrali. Kadar mislimo, da o trajnicah ne vemo dovolj, da bi lahko izbrali tako, da bi v vrtu vedno kaj cvetelo, si pustimo svetovati od tistih, ki vedo več od nas.

Danes radi govorimo o meditaciji in drobna opravila v nasadu trajnic, pogled tudi na drobno in skromno cvetje ter zanimivo listje, je prav gotovo svojevrstna meditacija. Po napornem delovnem dnevu ali tednu ni boljše sprostitve, kot je delo v vrtu, če le imamo to srečo, da ga imamo.

Jožica Golob-Klančič
univ.dipl.ing.hort.

Obiščite:

Vir: SLONEP
Dodaj v:
  • RSS Novice
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog