To pomlad bomo v balkonska korita sadili...
Objavljeno dne 16.04.2005
Klasične balkonske rastline so bršljanke, gorečke, fuksije in še kaj podobnega. Včasih smo jih čez zimo spravili v neogrevane in vsaj deloma osvetljene kleti ali podstrešja, kjer so večinoma odvrgle listje. Spomladi smo jih presadili v svežo zemljo, jih krepko porezali in leto za letom so bogato cvetele. Kasneje smo se navadili vsako leto te rastline kupovati pri vrtnarjih in na balkonih so cvetele do mraza, ki jih je potem seveda pobral. Vzgoja v rastlinjakih je prinesla na balkone tudi mnoge druge občutljivejše lepotice, kot so petunije, surfinije, novozelandske vodenke in še mnoge druge. Vse zgoraj naštete in še mnoge druge imamo radi zaradi bogatega cvetenja. Z njimi pogosto zasnujemo cvetoče slapove, ki prekrivajo balkon v celoti ali celo več balkonov na isti stavbi.
Ker pa se okus ljubiteljev cvetja spreminja in ker vedno iščemo kaj novega, so se klasičnim balkonskim cvetočim rastlinam pridružile tako imenovane strukturne balkonske rastline. Njihova osnovna karakteristika pa ni bogato cvetenje, pač pa zanimiva, večinoma prevešajoča rast in zanimivo oblikovano in obarvano listje. Nekatere imajo tudi nežno in običajno bolj redko cvetje, ki lepo dopolnjuje druge bogato cvetoče rastline v skupini.
Marsikdo pa ima rajši manj kričeče, bolj trpežne in le občasno cvetoče rastline tudi na balkonu. Takšne so lahko mnoge trajnice, ki ostanejo v koritih na prostem več let zapored in omogočajo nekaj zelenja tudi pozimi, po nekaj cvetja pa tudi od zgodnje pomladi do pozne jeseni. Tudi med trajnicami imajo mnoge prevešajočo rast, zanimivo strukturirano in obarvano listje, mnoge so tudi pozimi zelene in tudi cvetijo.
Za vroče in sušne balkone pa so mnoge trajnice posebno primerne. Tam, kjer iz kakršnih koli razlogov ne moremo redno zalivati in dognojevati, običajno balkonsko cvetje ne uspeva dobro in zato je z njim več slabe volje kot veselja. Zamenjava z raznimi trpežnimi homulicami (Sedum) in netreski (Sempervivum), pa mogoče skorjastimi kreči (Saxifraga paniculata, Saxifraga crustata, Saxifraga hostii), blazinastimi timijani (Thymus serphyllum, Thymus praecox, Thymus pygmeus v raznih sortah) in še z nekaterimi na sušo zelo odpornimi trajnicami bi bila tu več kot primerna.
Če vemo, da je tudi pri nas možno izbirati med vsaj dvajsetimi sortami trpežnih nizkih in visokih homulic in vsaj toliko sortami netreskov, pa tudi vsaj desetimi sortami trpežnih timijanov si lahko predstavljamo, da takšna korita in posode nikoli ne bodo dolgočasne. Seveda pa te rastline niso tako kričeče obarvane, kot so gorečke in bršljanke. Bolj od blizu ko jih opazujemo, bolj nas prevzamejo.
Jožica Golob-Klančič
univ.dipl.ing.hort.
Obiščite: