Zakaj je potrebno strokovno poimenovanje rastlin? (2.del)
(<<)Kot smo že ugotovili v prejšnjem prispevku, je za razpoznavanje rastlin, ki rastejo pri nas v naravi in po naših vrtovih, za sporazumevanje o njih, včasih premalo vedeti le, kako kateri med njimi rečejo v drugih krajih po Sloveniji. Nujno je torej poznati tudi njeno strokovno ime, ker sicer včasih ne bo mogoče ugotoviti, o kateri rastlini je govora.
Kako si predstavljamo šele sporazumevanje o neznanskem številu okrasnih rastlin, ki k nam prihajajo dandanašnji iz vrtnarsko razvite Evrope in celo bolj od daleč? Pa to sporazumevanje ni potrebno samo med strokovnjaki, ki se z okrasnimi rastlinami tako ali drugače poklicno ukvarjajo. Tudi ljubitelji in uporabniki morajo bolj ali manj natančno poznati imena, če jih želijo uporabljati. Če gremo v cvetličarno in izbiramo cvetje za šopek, bomo n.pr. rekli: tri rumene gerbere, pet modrih irisov in še malo gipsofile. Tako smo uporabili poslovenjena strokovna imena, ki povedo dovolj cvetličarju in kupcu, izhajajo pa iz strokovnih imen: Gerbera jamesonii X viridifolia (kar pomeni, da so gerbere hibridi in obsegajo zelo veliko število sort), Iris X hollandica Tub. (kar pomeni, da je govora o enem izmed mnogih irisov, o takoimenovanem holandskem irisu, ki je tudi križanec z mnogimi sortami) in Gypsophila paniculata 'Grandiflora' (kar pomeni, velikocvetno sorto trajnice, ki ima kar nekaj vrtnih vrst in sort, nizkih in visokih, velikocvetnih in malocvetnih, med njimi so nekatere uporabne za rezanje, druge tudi ne).
Če torej ne bi vedeli vsaj za poenostavljena poslovenjena imena, bi v cvetličarni lahko kaj kupili samo tako, da bi s prstom pokazali na želeno cvetje. Ko kupujemo vrtne rastline, se stvar še bolj zaplete, ker moramo ob imenu vedeti tudi za osnovne lastnosti rastline (višina rasti, zimzelenost, čas in barvo cvetenja, zahteve po rastnih pogojih, dolžina življenja in še kaj), če želimo prav izbrati.
Moja profesionalna ugotovitev iz dolgoletne prakse je sledeča:
Kdor ne pozna rastlin, jih pač ne kupuje, z njimi ne načrtuje, ne zasaja in ob njih ne zna najti sprostitve in užitka! Spoznavanja pa se vsakdo lahko loti na več načinov. Lahko si pusti svetovati poznavalcu, lahko jih začne zbirati in opazovati, lahko pa si pomaga najprej z dobro strokovno knjigo ali internetno stranjo, nato s posvetom s strokovnjakom in kasneje lastnim opazovanjem. Pri tem bo navajanje na bolj ali manj natančno poimenovanje v veliko pomoč. (>>)
Jožica Golob-Klančič
univ.dipl.ing.hort.
Obiščite: