Priprava tal zelenjavnega vrta pred novo sezono
Objavljeno dne 15.03.2010Vrtna tla moramo pred vsako rastno sezono ustrezno pripraviti. Manjših površin se lotimo z ročnim orodjem, za večje pa si velja omisliti motorne pripomočke. Najpomembnejši ukrep je gnojenje, s katerim vnašamo v tla hranilne snovi, potrebne za rast rastlin. Organska gnojila obenem tudi izboljšujejo sposobnost tal za vezavo vode, kar je še posebej pomembno povsod, kjer so tla lažja in je manj padavin. Navsezadnje pa ob pripravi tal odstranjujemo tudi plevelne rastline, ki gojenim rastlinam jemljejo prostor, hranila, svetlobo in vodo.
Orodje, ki ga bomo potrebovali, so grablje, motika in vrtne vile. Prekopavanje in rahljanje tal ni lahko opravilo, zato naj bo orodje skrbno izbrano. Cena je seveda pomembna, z dobrim orodjem pa bo delo na vrtu lažje, prihranili bomo čas, pa še delo bo bolje opravljeno.
Motokultivator poenostavi delo, vendar pa ne vpliva ugodno na talne organizme.
Za vrtna tla je najbolje, da so stalno prekrita z rastlinami. Številni mikroorganizmi, ki skrbijo, da so tla živa, so pod rastlinami na varnem, v golih tleh pa se tla postopoma strukturno podirajo in uničujejo. Zmanjševanje humusa vodi do procesov, ko pridelovanje ni več možno brez uporabe kemijskih pripomočkov; mineralnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin. Seveda tudi naravno vrtnarjenje s kompostom, zelenim gnojenjem in drugim ne zagotavlja, da ne bo bolezni in škodljivcev. Je pa takšno vrtnarjenje dosti zahtevnejše. Ni dovolj samo poznavanje sort, katera je bolj okusna in rodna, pač pa je treba poznati tudi medsosedske odnose med različnimi vrtninami, vključevanje zelišč, rastlin za odvračanje škodljivcev ipd.
Obdelava tal s prekopavanjem ustvarja ugodne pogoje za rast vrtnin. Najprimernejši čas je jeseni, saj bo zimski mraz poskrbel za razbitje večjih grud in izboljšanje sestave. Zamudniki lahko to storijo tudi zgodaj spomladi, in sicer takoj, ko tla niso več zamrznjena. Na ta način tla prezračimo, zrahljamo in obogatimo z ustreznim hranilnimi dodatki.
Ročne vile imajo prednost pred prekopavanjem z lopato, saj ne poškodujejo sestave prsti. Tudi plevelne rastline, kot je npr. pirnica, bomo zlahka odstranili z vrtnimi vilami, medtem ko je pri delu z vrtno lopato večja verjetnost, da bomo korenine razrezali, iz vsakega majhnega delčka pa bo pognala nova pirnica. V različnih plasteh v zemlji je pester svet mikroorganizmov; v zgornjih so tisti mikroorganizmi, ki potrebujejo za svoj obstoj in delovanje dovolj zraka, svetlobe in toplote, tisti, ki živijo spodaj, pa imajo glede bivanje povsem druge zahteve. Ko zemljo obdelujemo, sploh z lopato, naredimo v tleh pravi pretres. Dva različna svetova se nenadoma pomešata, kar povzroči množično odmiranje enih in drugih. Obnavljanje traja več mesecev. Preprosto prekopavanje z lopato, ko prst dvignemo in obrnemo, je primerno le za ilovnata in glinena tla, dokler je prst še tako trda in pusta, da ne prepušča ne zemlje ne zraka. Sčasoma bodo ob dodajanju organskih gnojil tudi takšna tla postala bolj rahla, predvsem pa bogatejša s humusom, da bomo lahko uporabljali vrtne vile.
Lopata ni najbolj primerna za prekopavanje vrtnih tal, bolj primerne so vile.
Namesto dobrega hlevskega gnoja, ki ga primanjkuje, se vse bolj uveljavljajo različni tovarniški nadomestki. Njihova prednost je preprosto rokovanje in sama sestava, ki je bogatejša in bolj raznolika. Pomembna sestavina organskih gnojil so številne snovi, ki spodbujajo nastajanje humusa, ki se z obdelovanjem porablja. Da bi rastline dobro uspevale, morajo imeti tla stalno in dobro sestavo. Dodatke za izboljšanje slabe sestave tal izbiramo glede na pomanjkljivosti. Mnoge lahko enostavno potresemo po površini, druge pa je treba zadelati. Lahka tla zboljšujemo z dodajanjem organskih snovi in z manjšimi količinami gline, ki zboljšujejo sposobnost vezanja vode, težja pa s kompostom in apnom, če so kisla.
V vrtu, kjer se prideluje po organskih pravilih, se tla skoraj ne obdelujejo. Hlevski gnoj, kompost in druga organska gnojila so nenadomestljivi pri takšnem načinu vrtnarjenja, saj pomagajo pri ohranjanju pravilne sestave tal. Če primerjamo skrbno prekopano gredo z nedotaknjeno, lahko vidimo razliko v rasti plevelnih rastlin, ki jih je v prvem primeru več. Zemlja je res zrahljana in pripravljena za vrtnine, takšne razmere pa odgovarjajo tudi plevelnim rastlinam. Sploh globoko prekopavanje lahko spremeni in izniči naravno sestavo tal. Če so grede pravilno oblikovane, tako da ni gaženja in zbijanja tal zaradi hoje, bo prst ostala rahla in prekopavanje ne bo potrebno.
Zelenjavni vrt razdelimo na 3 do 4 dele - kolobarna polja. Najmočneje gnojeno je polje, ki ga namenimo plodovkam, krompirju in kapusnicam, saj so velike porabnice hranil. Drugo polje je bilo močneje gnojeno lansko leto (solate, korenovke, grah), tretje pa predlani (čebula, por, fižol). Uporaba mineralnih mešanic (umetnih gnojil) lahko pomaga pri doseganju zdravega in obilnega pridelka le, če gnojimo pravočasno, dodajamo pravilne mešanice in ne pretiravamo. Ob uporabljanju organskih gnojil (hlevski gnoj, kompost, tovarniška organska gnojila) so za vrt primerne samo mineralne mešanice z malo dušika in več fosforja ter kalija.
Lepo urejen zelenjavni vrt ni samo zanimiv, ampak tudi potreben. Grede z vrtninami morajo biti postavljene tako, da lahko pobiramo pridelek in obdelujemo tla, ne da bi stopili nanje. Zaplata zemlje v odmaknjenem delu vrta je v redu, dokler ne izdelamo načrta in ugotovimo, kakšen zelenjavni vrt bi imeli. Večina vrtnin je enoletnih, rabarbara in mnoge začimbnice pa so trajne, zato jim namenimo ustrezen prostor. Pomagale pa nam ne bodo le pri pripravi jedi, temveč tudi pri odvračanju škodljivcev. Predvsem pa naj ne bi bile grede nikdar gole ali vsaj ne dalj časa. Čez zimo jih lahko prekrijemo s pol zrelim kompostom, svežim gnojem ali rastlinami za zeleni podor kot zaščito, spomladi pa vse skupaj zadelamo in zrahljamo z dobrimi vrtnimi vilami.
Robert Mabič