Novice - Zelenjava

novica

Paprike, sladke in pekoče

Objavljeno dne 14.04.2011
Paprika je priljubljena vrtnina in ena izmed tistih pomembnih kulturnih rastlin, katerih prvotna domovina je Amerika. Od tod so jo v Evropo prinesli španski zavojevalci, ki so sprva mislili, da gre za vrsto popra. Ta je bil v tistih časih izjemno dragocen, z njihovo pomočjo pa se je pridelovanje paprik razširilo tudi drugam po svetu. Priljubljenost paprik ni povsod enaka, kljub temu pa lahko rečemo, da je nepogrešljiva v marsikateri kuhinji in pri pripravi najrazličnejših jedi.
 

Paprike lahko gojimo tudi v naših vrtovih (foto: Robert Mabič)

Papriko gojimo na vrtu kot enoletno rastlino zaradi občutljivosti na nizke temperature, v svoji domovini pa je trajnica. Je tropska in subtropska rastlina, ki potrebuje dovolj toplote in vlage. Zato jo v zmernem podnebju sadimo na sončna, zavetna in rodovitna rastišča. Novejše sorte paprik so prilagojene pridelovanju tudi v manj ugodnih klimatskih območjih. V Sloveniji so pogoji za gojenje paprik mejni. To pomeni, da razmere za količinsko pridelovanje na velikih površinah niso najboljše, lahko pa jih uspešno pridelujemo na vrtu. Če rastlinam zagotovimo dobre rastne pogoje, z njimi ne bo veliko dela, saj imajo malo škodljivcev in bolezni. Poleg tega so plodovi vsestransko uporabni in tudi zelo zdravi.

Paprike spadajo med najbolj sočne vrtnine. Poleg okusnosti se plodovi ponašajo tudi z izjemno raznolikostjo oblik in barv. Nekatere sorte med zorenjem spreminjajo barvo, okus plodov pa je vse bolj sladek ali pekoč. Takšna je sorta 'Kalifornijsko čudo', katere plodovi so sprva zeleni, kasneje pa prelivajočih se barv zelene, rdeče in rumene. Ko dozorijo, so rdeči, uporabni pa so v vseh barvnih odtenkih. Podobno velja tudi za čilije, ki jih trgamo v vseh stadijih, pekoči okus pa se stopnjuje z zrelostjo plodov. Zanimive so tudi oblike paprik. Pri sladkih imamo babure, ki so največje, paradižnikove paprike, te so okrogle in podolgovate imenovane kozji rog. Čiliji so manjše in pekoče paprike različnih barv, nekatere med njimi pa so tudi zelo dekorativne. Tanjšim podolgovatim paprikam pa rečemo tudi feferoni, ki so lahko sladki ali pekoči.

Sladke paprike so podolgovate (kozji rog), okrogle (paradižnikove paprike) in velike (babure). Posebno zanimive so do 9 cm dolge koničaste sorte, imenovane čili paprike. Gojimo jih enako kot sladke paprike, posadimo pa jih lahko tudi v cvetlična korita in si in jih vzgajamo na okenski polici. Prenesejo nekoliko višje temperature, kot sladke paprike, pa tudi na pomanjkanje vlage niso tako zelo občutljive. Pri gojenju v manjših posodah pa moramo paziti, da jih ne zalivamo preveč. Pred mrazom jih umaknemo v topel svetel prostor in uživamo v plodovih še dolgo v zimo. Trgamo lahko še zelene in že zrele plodove, ki so tudi najbolj pekoči. Izvor pekočega okusa so semena in osemenje, ki ga, če želimo imeti manj pekoče plodove, odstranimo in zavržemo. Feferoni so grmičasto razrasle paprike z rjavimi, oranžnimi, zelenimi, rumenimi in rdečimi plodovi, ki na vejah visijo ali rastejo pokonci. Nekatere sorte se razrasejo tudi do 1,5 m v višino, a le, če rastne razmere to dopuščajo. 
 
Paprike

Seme paprike zahteva ustrezne pogoje za kaljenje. Temperatura mora biti vsaj 13 do 15 stopinj Celzija, zaradi dolge rastne dobe pa jo sejemo že pozimi v setvene posode in v zavarovanem prostoru. Za vzgojo sadik za presajanje na prostem potrebujemo približno dva meseca, na stalno mesto na gredi pa jih presajamo od sredine maja naprej. Pred tem tla ustrezno pripravimo z dodajanjem organske snovi v obliki komposta, dobro uležanega hlevskega gnoja ali tovarniško predelanih organskih gnojil. Razvoj paprik je najboljši pri temperaturi od 25 do 29 stopinj Celzija, pri višjih pa lahko nastanejo težave s kaljenjem peloda ter množičnem odpadanjem brstov in cvetov. Zelo pomembna je osvetljenost, zato jim namenimo mesta z dovolj svetlobe, stran od velikih rastlin, ki bi jih utegnile senčiti.

Poleg ustreznih temperatur potrebujejo paprike tudi zadostno vlago. Ta naj bo prisotna tako v tleh kot v zraku. Optimalna zračna vlažnost je med 60 in 70 %, pri znatno nižji pa lahko nastanejo težave z osipanjem cvetov. Zato moramo tla redno zalivati in zastirati, da zagotovimo rastlinam dobre pogoje za razvoj in pridelek.

Tla za gojenje paprik naj bodo zračna in dobro prepustna. Njihov koreninski sistem se ne širi v globino v iskanju vode, kot velja za večino vrtnin, zato morajo biti tla stalno vlažna, ne pa namočena. V mokrih in slabo zračnih tleh hitro propadejo, v glinastih pa se plodovi intenzivneje obarvajo in so zato zelo primerni za sušenje in mletje.

Paprike presajamo na sadilno razdaljo od 40 in 50 cm med posameznimi rastlinami. Po presajanju na prosto počakamo, da se rastline nekoliko ustalijo in napredujejo v rasti, nato pa jim odščipnemo rastni vršiček. S tem spodbudimo razraščanje številnih stranskih poganjkov, na oporo pa jih privežemo, ko dosežejo okrog pol metra v višino.

Paprike obiramo še zelene ali v polni zrelosti, kar je odvisno od posamezne sorte. Plodovi ostanejo uporabni vsaj dva tedna, če jih shranimo v ustrezno hladen in vlažen prostor. S pokrivanjem rastlin v jeseni in z zaščito pred mrazom pa lahko pridelovanje paprik podaljšamo še dolgo v jesen. Sladke paprike lahko shranimo tudi za več mesecev, če izpulimo celo rastlino in jo obesimo v suhem prostoru, kjer ne zmrzuje.
 
Paprika - rastlina

Plodove sladkih in pekočih paprik lahko sušimo, zamrzujemo, vlagamo ali kako drugače predelamo. Najbolj zdravi so sveži plodovi, saj vsebujejo veliko zdravju koristnih snovi. Med temi prednjačijo vitamini in antioksidanti, s skladiščenjem pa se njihova vsebnost bistveno zmanjša. Papriko priporočajo pri pomanjkanju vitaminov, pri neješčnosti, revmatizmu, prebavnih motnjah in celo pri odvajanju od alkohola in drugih vrst odvisnosti.

Paprike uporabljamo v kuhinji kot vrtnino in začimbo. Babure so primerne za polnjenje z najrazličnejšimi nadevi, uživamo pa jih sveže, kuhane ali pečene. Majhne in pekoče paprike se odlično podajo k jedem za ljubitelje gorečega in pekočega okusa. Četudi velja, da so takšne jedi zdrave, pa z njimi ne velja pretiravati. Čezmerno uživanje pekoče hrane in ostrih paprik lahko povzroči resne težave in hujšo okvaro želodca.

Paprike spadajo med priljubljenejše vrtnine, saj so že dolgo znane njihove kulinarične in zdravju koristne lastnosti. Na vrtu posajene rastline nam bodo lepo uspevale, če bomo zanje dobro skrbeli. Ljubitelji ostrega okusa pa lahko svoje rastline posadijo kar v cvetličnem loncu na balkonu. Poleg tega, da so paprike zelo okusne, pa so grmički, obloženi z živobarvnimi plodovi, tudi lepi na pogled. Morda nam ne bo uspelo vsako leto pridelati veliko paprik. Kljub temu je paprika vrtnina, ki ne bi smela manjkati na nobenem vrtu.
 
Robert Mabič
Vir: SLONEP
Dodaj v:
  • RSS Novice
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog