Buče so modne in zdrave

Buče so s svojimi barvami in oblikami zelo zanimive in prijetno poživijo jesensko dogajanje. Številna tekmovanja pri nas in v svetu kažejo na njihovo priljubljenost, tovrstne prireditve pa so vedno dobro obiskane.

Buče izžarevajo neko čarobnost, ki je ne premore nobena druga poljščina ali vrtnina. Zato je obvezna pri nočnih in čarovniških običajih. Skupino buč tvori raznolika druščina enoletnih rastlin, ki se ponaša z zelo pestrimi lastnostmi. Medtem ko so nekatere manjše in tehtajo kot malo večji paradižnik, pa so med njimi tudi pravi velikani, ki se ponašajo z izjemnimi dimenzijami. Tudi oblika in barva plodov je zelo bogata. Lupina plodov je nagubana, bradavičasta in gladka, barva pa zelena, kremasta, oranžna, progasta in rdeča, spreminja pa se tudi med samim dozorevanjem.

Za bogat pridelek potrebujejo buče dobro prehranjena tla, zato jim pogosto namenimo rastišče blizu kompostnega in gnojnega kupa, kjer hranil prav gotovo ne bo manjkalo. Velik problem pa so tu lahko polži, ki jim takšno okolje in bučno obilje odgovarja.

Buče so rastline toplejših predelov, zato potrebujejo za dobro rast ustrezne temperaturne pogoje. Najbolje uspevajo v razponu med 18 in 27 stopinjami Celzija. Sejemo jih podobno kot kumare v zaščiten prostor že aprila, na prosto pa jih presadimo sredi maja, ko se poslovi teta Zofka. Za hitrejše kaljenje semena preko noči namočimo v vodi, nato pa posejemo v lončke in postavimo v svetel zavarovan prostor. Razdalja sajenja pri presajanju ali sajenju na prostem je odvisna od sorte, v povprečju pa znaša od 1,5 do 3 m. Za večje sorte moramo rastišče pred presajanjem oz. sajenjem ustrezno pripraviti. Sadilno jamo izkopljemo 45 cm v globino in 60 cm v širino, na dno pa damo dobro uležan hlevski gnoj ali kompost. Nato vse skupaj prekrijemo z izkopano zemljo, na vrh nastale vzpetinice pa posadimo mlado rastlino. V takšnem okolju bodo buče uspevale same in z njimi ne bomo imeli veliko dela, razen z zalivanjem v res hudi suši in s pobiranjem pridelka. Ta nas bo še najbolj utrudil, saj nekaj deset kilogramske buče niso kar tako. Če hočemo pridelati buče velikanke, sproti odstranjujemo cvetove in pustimo samo 2 plodova. Pri pridelovanju velikih buč lahko naletimo na težave predvsem zaradi vremena, ki je zadnja leta še posebej muhasto. Najbolj problematična je toča, ki lahko močno poškoduje rastline in plodove, ter hitro menjavanje izjemno vročega in hladnega vremena.

Buče zorijo različno, delimo pa jih v dve glavni skupini. Prvo sestavljajo poletne sorte, v drugi pa so zimske. Krmne sorte so manj okusne in vodene, izkušnje vseh, ki so jih kdaj poskusili, pa so takšne, da ne želijo zaužiti nobene buče več. Kot okras so v redu, za v lonec pa ne. Pa vendar so buče zanimive in bogate prav zaradi številnih možnosti, ki jih nudijo v svetu kulinarike. Seveda moramo za pripravo ustrezne jedi izbrati pravo sorto, kar danes sploh ne bo težko. Na večini najbolj uveljavljenih semenskih vrečkah je poleg osnovnih podatkov o gojenju priloženo tudi navodilo, za katere jedi je posamezna sorta najbolj primerna. Zimske oranžnice, med katerimi je tudi znana 'hokaido,' ki jo lahko pripravljamo skupaj z lupino, spadajo med najboljše. Potem pa so tu še buče iz skupine hubbard in muškatne sorte, med katerimi so tudi takšne, ki se ponašajo z lepimi barvami in trpežnostjo, tako da bodo okusne še po nekaj mesecih. Tu naj omenim sorte, kot so 'crookneck,' 'butternut,' in 'musque de provence.'

Buče bodo hitreje dozorele, če bomo okrog plodov odstranili liste. Za sprotno rabo jih lahko režemo 10 do 12 tednov po presajanju, tiste, ki jih nameravamo shraniti za dlje časa, pa pustimo čim dlje na gredi. Poberemo jih pred prvim mrazom skupaj s pecljem, ki naj bo čim daljši. Pobrane pustimo vsaj še 10 dni na soncu, da se lupina še nekoliko učvrsti, če obstaja nevarnost mraza, pa jih vsaj čez noč zaščitimo. V topli kleti jih nato še nekaj dni utrjujemo, nato pa shranimo v hladnem in vlažnem prostoru z okrog 10 stopinjami Celzija in 95 % vlago. Tako shranjene bodo zdržale tudi do šest mesecev.

Buče imajo številne zdravilne sestavine, zato je prav, da jih vključimo v naš jedilnik. Pomagale nam bodo tudi pri odpravljanju slabe volje, za katere je velikokrat krivo slabo vreme in vsakodnevni stresni dejavniki. Posebno oranžne sorte, takšne so skoraj vse zimske, vsebujejo ogromno karotenoidov. Ti preprečujejo bolezni srca in ožilja, krepijo dihala in preprečujejo nastajanje rakastih celic. Navsezadnje pa nas bo tudi pogled nanje spomnil na toplejše dni, ko so bile vsaj za čas dopusta pozabljene vse skrbi hitrega vsakdanjika.

Besedilo in fotografije: Robert Mabič