Voda v gibanju

Voda prinaša v vrt posebno vzdušje. Vodne površine delujejo na nas pomirjajoče in sprostilno. Kljub temu, lahko studenček ali gejzir poživi celoten vrt. Gibajoča voda ima s spreminjanjem svojih oblik ravno tako pomirjujoč učinek na opazovalce. Prijetni so tudi zvoki, ki pri tem nastajajo – žuborenje vode. Gibajoča voda je tudi čisto praktičnega pomena. Med prelivanjem in brbotanjem se navzame kisika, ki ga prinese v ribnik. Studenček ali gejzir imamo lahko v vsakem vrtu, težava lahko nastane le, če želimo imeti lokvanje. Lokvanji ne prenesejo tekoče vode, zato moramo izliv struge ali gejzir urediti tako, da ne povzroča gibanje vode v področju ribnika, kjer rastejo lokvanji.

Studenček

Studenček je oblika, ki nas bo zbližala z naravo. Za strugo potrebujemo malo večjo površino in primeren naklon. Bregove struge nasadimo z različnimi rastlinami, ki nam bodo pričarale videz studenčka z roba gozda.

Zelo pomembna pri studencu je črpalka. Od nje je odvisno, koliko vode bo teklo po strugi. Črpalka naj ima pri enem metru višinske razlike moč vsaj 70 do 150 l/min. Z močjo črpalke je povezana širina in globina struge ter pretok. Kot primer vzemimo strugo širine 50 cm in globine 10 cm. Pri črpalki zmogljivosti 150 l/min bo hitrost toka vode 5 cm/s oz. 3 m/min. To lahko primerjamo s počasno reko (npr. Muro v Prekmurju). Če želimo imeti poskočen studenček, ki bo žuborel, moramo strugo zožiti na 25 cm z globino 2,5 cm. Hitrost toka bo 40 cm/s oz. 24 m/min. Seveda lahko širino in globino spreminjamo. Tako dosežemo, da je del struge počasen in umirjen (široka in globoka struga) in del hiter ter živahen (ozka in plitva struga). Če želimo imeti večjo strugo, a hitro tekočo vodo, uporabimo močnejšo črpalko.

Najbolj ustrezen naklon terena za strugo je 1 – 2 %. Če je naklon večji, obstaja nevarnost, da bo voda poniknila pod kamenje v strugi. Ker ni vedno mogoče najti primernega naklona, ali pa želimo imeti večji naklon, moramo strugo pripraviti drugače. Odprtine med kamenjem lahko zalijemo z betonom ali pa zadelamo z glino. Pesek ni primeren, ker ga bo voda odnesla. Drug način je, da napravimo pregrade oz. majhne slapove, ki so visoki največ 2 cm. Na tak način se premagujejo nakloni tudi pri gradnji struge iz kalupov. Slapove lahko naredimo iz kamenja, pri čemer prazne prostore zapolnimo z betonom ali glino, ali pa s pomočjo folije, ki jo učvrstimo med kamenje in zasukamo navzgor. Pri foliji moramo paziti, da je pri straneh dobro pritrjena na folijo struge, sicer nam bo voda začela uhajati pri strani. Bistvena razlika med strugami, ki so zapolnjene z glino ali betonom in strugami s slapovi je v tem, da imajo pri odpovedi črpalke v drugem primeru rastline še vedno vodno rezervo, ki se nabere za pregrado.

Strugo temeljito načrtujemo. Najdolgočasnejše so struge, ki so ravne in brez kamenja. Po takšni strugi voda hitro odteče v ribnik in na opazovalcu ne pusti večjega vtisa. Strugo skušamo zaviti. Napravimo slap in tolmune. Na več mestih ji zmanjšamo širino. Vanjo vstavimo kamenje, na breg posadimo rastline. Uporabimo vso domišljijo.

Da bo voda celo leto žuborela, bomo morali pravilno namestiti črpalko. Potopno črpalko namestimo na dno ribnika in cev speljemo neopazno iz ribnika. Najbolje je, da cev peljemo po strugi, skrito za kamenjem ali peskom. Če to ni možno, jo speljemo ob strugi in jo zakopljemo v zemljo. V tem primeru obstaja  nevarnost, da bo ob poškodbi uhajala voda iz sistema ribnik – studenec. V zimskem času bomo morali črpalko odstraniti iz ribnika, če obstaja nevarnost, da bo voda povsem zamrznila. Črpalko lahko namestimo tudi v klet oz. notranjost hiše. Pri tem moramo imeti cev, ki zajema vodo iz ribnika in cev, po kateri potuje na izvir. Težave se lahko pojavijo pri prehodu cevi skozi folijo ribnika. V ta namen se uporabljajo posebni elementi, ki poskrbijo za tesnjenje. Vedno moramo paziti le, da je črpalka nameščena pod višino vodne gladine.

Gejzir

Gejzir je preprosta oblika gibajoče vode. Lahko predstavlja izvir studenca ali pa je samostojni element v ribniku. Na trgu je moč kupiti tudi samostoječe gejzirje, ki so v obliki vodnjaka.

Gejzir sestavlja v osnovi samo vodna črpalka. Oblika gejzirja je odvisna od globine iztoka iz cevi črpalke. Če je iztok na vodni gladini, bo večina vode šla v curku v zrak. Pri globini iztoka 3 – 6 cm bo curek debelejši in nižji. Pri globini 8 – 10 cm bo curek zajemal več vode in njegova oblika bo široka in polna. Pravilno obliko gejzirja (glede na naše želje) dobimo s poskušanjem. Na črpalko namestimo trdo plastično cev, ki sega do vodne gladine, nato pa jo znižujemo, dokler ne dosežemo želenega učinka. Seveda se bo oblika gejzirja spreminjala z višino gladine vode v ribniku.

Zanimiv izvir je gejzir, ki izhaja iz kamenja. Na trgu je moč kupiti že izdelane takšne gejzirje, lahko ga izdelamo tudi sami. Poiščemo primeren kamen (ovalen, sploščen na zgornji in spodnji strani) in vanj izvrtamo luknjo, ki je dovolj široka za namestitev cevi. Na zgornji strani 5 – 8 cm globoko vrežemo krog s premerom 10 – 12 cm. S tem dosežemo, da se v njem zbira voda in se ustvari gejzir. Kamen položimo na drugo kamenje in uporabimo črpalko zmogljivosti 40 – 70 l/min. Pri takšni moči črpalke ne moremo imeti struge.

Studenček, vodnjak ali gejzir; gibajoča voda bo poživila vrt. 

Dodaj v:
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice
Sejmi in prireditve

Flormart

26.09.2019 - 28.09.2019 Mednarodna krajinska arhitektura in zelena infrastruktura.

Jesenski sejem Komenda 2019

04.10.2019 - 06.10.2019 Kmetijsko obrtni sejem.

Anketa

Moja hiša potrebuje