Načrtovanje vodnega vrta
Mesto za ribnik mora ustrezati določenim pogojem. Če želimo, da bo ribnik videti kar se da naravno, ga umestimo na najnižjo točko vrta. V naravi so vodne površine (jezera, močvirja, mlake) vedno na najnižji točki (doline, globeli,…). Izjema so le kraterska jezera.
Pogosto se zgodi, da teren ne omogoča, da bi ribnik napravili v globeli. Ker je pomemben vizualni učinek ribnika, izvedemo enostavni trik. Odvečni material, ki ga izkopljemo ob gradnji, uporabimo za gradnjo vzpetine za ribnikom. Zasadimo jo lahko z različnimi rastlinami. Učinek bo večji, če bo vzpetina daljša in višja. Za še bolj naravni videz naredimo na drugem koncu odtok vode v strugi, ki jo nato prečrpavamo nazaj v ribnik. Drugi pomemben dejavnik je osvetlitev. Vodne rastline potrebujejo za normalni razvoj veliko svetlobe. Še posebej občutljivi za svetlobo so lokvanji, ki za razvoj cvetov potrebujejo polno sončno osvetlitev.
Morebitna drevesa naj ne mečejo sence na ribnik oz. naj bo njegova zasenčenost kratkotrajna. Drevesa okoli ribnika in v njegovi bližini imajo velik vpliv nanj. Jeseni odpada listje v vodo, stene ribnika pa ogrožajo korenine. Koreninski sistem dreves sega v širino vsaj toliko, kot je široka krošnja. Korenine so zelo agresivne, tako da lahko zlahka poškodujejo stene in dno ribnika. Izstopajo predvsem korenine breze, vrb, in javorjev. Ribnik lahko zaščitimo s protikoreninsko pregrado, ki pa mora biti globoka vsaj 1 meter. Listje, ki pade v ribnik, predstavlja veliko obremenitev za ekosistem. Pri njegovem razpadu potrebujejo bakterije veliko kisika. To je nevarno predvsem v zimskem času, ko vodna površina zamrzne in je na voljo omejena količina kisika. V takšnem primeru bodo živali v ribniku poginile. Listje skušamo sproti odstranjevati.
Pri načrtovanju je najpomembnejše, da ugotovimo, kaj od ribnika pričakujemo. Ribnik naj bi bil vrhunec vrta, pravi dragulj. Po napornem dnevu lahko predstavlja kotiček za sprostitev in umiritev. Morda želimo poslušati žuborenje vode na izviru ali slapovih, ki nam naredijo okoliški hrup znosnejši. Morda želimo opazovati vodne drsalce, kako se neslišno premikajo po vodi ali pa kačje pastirje, ki se bojujejo za svoje ozemlje. Vsekakor naj bo ribnik dovolj velik, da bo zadostil vsem našim željam.
Večini želja najlažje zadostimo tako, da postavimo ribnik čim bližje terase. Le te so največkrat ob južni steni hiše, kar pomeni, da je tam vedno dovolj ribniku potrebnega sonca. Bojazen pred komarji je odvečna, saj se bodo kmalu naselili njihovi naravni sovražniki, če pa se slučajno namnožijo, pa v ribnik naselimo ribe, ki bodo z veseljem pojedle njihove ličinke. Dodaten razlog za umestitev ribnika blizu terase je, da ga lahko opazujemo tudi iz dnevne sobe. Zanimivo je, če postavimo ribnik tik ob terasi. Če ribnika ne moremo postaviti blizu hiše, ga namestimo tako, da je enostavno dostopen. Lahko je ob poti, ali pa ob mestu, kjer imamo postavljene klopi in se večkrat zadržujemo. Skupaj z ribnikom načrtujmo tudi mesto s klopjo, ki bo vedno vabilo k počitku in sprostitvi.
Lastniki velikih vrtov si lahko privoščijo povsem naraven ribnik. Leži naj čim bolj proč od hiše in mest, kjer se zadržujejo ljudje in naj bo skrit očem z drevesi in grmovjem. Na primernem mestu oblikujemo skrito opazovalnico, kjer se lahko zadržujemo in opazujemo dogajanje v ribniku in njegovi okolici, brez motenja živali.
Seveda lahko ribnik služi tudi drugim namenom. Z ribnikom lahko ločujemo različne vrtne dele, ki jih lahko nato dosežemo le preko mostička. Lahko napravimo naravno čistilno napravo. Zanimiva dobrodošlica obiskovalcem je, če predhišni vrt spremenimo v ribnik.
Ribnik ne sme biti premajhen, ker le večji ribniki pozimi ne zmrznejo do tal in se bregovi ter stene ne poškodujejo. Izjema so le že izdelani ribniki, ki imajo dovolj strme stene. Pri večjih ribnikih je tudi lažje doseči biološko ravnotežje, kar pomeni manj vzdrževanja. Lažje se bo porazdelila temperatura in odpadlo listje bo manjšega pomena.
Ribnik narejen s folijo globok 90 cm, naj ima površino 5 x 6 m, zidan pa 7 x 9 m. Ribnik naj ne presega ¼ površine celotnega vrta. Oblika je odvisna od terenskih razmer. Ribnik narejen s folijo naj se približuje pravilnim oblikam. To pomeni, da naj zunanje območje vodnega vrta posnema neko pravilno obliko.