Gradnja ribnika
Ko izdelamo načrt za vodni vrt oz. ribnik, pride na vrsto izdelava vodnih površin. Na voljo imamo več načinov za gradnjo ribnika. Najenostavneje je, če imamo na vrtu naravni ribnik, v katerem se voda sama izmenjuje. Z njim nimamo veliko dela, le uredimo okolico. Ker pa večina nima te sreče, moramo uporabiti različne materiale. Na trgu so že izdelani plastični kalupi. Če želimo imeti ribnik prostih oblik, uporabimo posebno folijo. Za večje ribnike je primerna glinena obloga, a je gradnja zahtevnejša. Trajni so tudi betonski ribniki, pri katerih pa smo z obliko omejeni.
Pomembno je, da ribnik načrtujemo na ravni površini, najbolje v rahli globeli. Če breg ribnika ni vodoraven, bo voda odtekala. Na neprimernih terenih si pomagamo z izkopanim materialom, s katerim lahko poljubno oblikujemo breg in ozadje ribnika. Nasutja ne delamo na folijo ali drug neprepustni material, saj nam ga bo ob prvem močnejšem deževju odplaknilo v ribnik. Na mestu nasutja predhodno odstranimo vse rastlinje in napravimo vsakih 50 cm luknje globoko v zemljo (vanje nasujemo gramoz), po katerih bo lahko odtekala odvečna padavinska voda. Pri bregu naj bo nasutje debelo do 15 cm, če ga potlačimo ročno in največ 30 cm, če ga potlačimo strojno, da zagotovimo neprepustnost.
Kalupni ribniki
Na trgu je mogoče dobiti kalupe različnih oblik in velikosti, ki so narejeni iz lite plastične mase ali umetnih vlaken; slednji so odpornejši in imajo daljšo življenjsko dobo. Njihova slabost je, da jih ne moremo poljubno oblikovati. Vgradnja kalupa je enostavna. Izkopljemo jamo po obliki kalupa, vanjo nasujemo plast peska, nanj položimo kalup in zasujemo. Na koncu oblikujemo breg in posadimo rastline. Rastline sadimo na že pripravljene police, ki so primerne za močvirske rastline, kamor nasujemo ustrezen substrat. Vodne rastline sadimo v posode na dno kalupa. Zaradi majhnih globin med lokvanji izbiramo nizko rastoče sorte.
Ribnik iz folije
Gradnja ribnika iz folije je najenostavnejša. V preteklosti so se uporabljale butilne folije, ki so imele dolgo življenjsko dobo, vendar se danes opuščajo zaradi cene in škodljivosti za življenje v vodi. Na trgu je na voljo več različnih vrst PVC folij in folij iz umetnega kavčuka, ki imajo življenjsko dobo do 20 let. Največkrat so črne barve. Na voljo so tudi polietilenske folije, ki pa so občutljive na sončno obsevanje, zato so primerne za gradnjo močvirij, kjer substrat prekrije folijo.
Pri gradnji nismo vezani na neko določeno obliko, temveč lahko vodno površino oblikujemo skladno z željami. Pri tem moramo paziti predvsem na vklapljanje ribnika v vrt in da je na ravni površini. Vodne površine so lahko zelo velike, saj je folijo mogoče med seboj variti; treba je upoštevati, da pri površini 100 m2 tehta folija okoli 140 kg, kar lahko predstavlja težave pri prenašanju. Pri ugotavljanju koliko folije potrebujemo, moramo poleg površine upoštevati tudi globino ribnika. Pri vseh merjenjih dodamo vedno še vsaj 30 cm dodatka, ki nam predstavlja nujno potrebno rezervo.
Ribnik iz gline ali ilovice
Ribniki iz gline so najstarejša oblika ribnikov. Zaradi velikosti, ki je pogojena tudi z lastnostmi gline, niso primerni za majhne vrtove, temveč predvsem za parke. Pri izkopu luknje moramo upoštevati dodatnih 30 cm, ki služijo za polaganje gline (10 cm), filca in proda (15 - 20 cm). Naklon v ribniku ne sme biti večji kot 30 cm na meter. Pri večjih naklonih se bo prod kotalil proti dnu ribnika. To pomeni, da so od točke, ki je 90 cm globoko, potrebni najmanj 3 metri do brega. Temu dodamo še pas za lokvanje na dnu ribnika, ki je širok vsaj 1,5 metra in 0,5 metra na vsaki strani za breg. Ribnik tako doseže širino najmanj 8,5 metra. Pri tem moramo upoštevati tudi izkopani material, ki lahko pri ribniku površine 60 m2 doseže do 18 m3.
Glina in ilovica pogosto vsebujeta snovi, ki so lahko škodljive vodnim živalim in rastlinam. Da ne pride do njihovega raznašanja po vodi in da voda ostane bistra, plast gline prekrijemo s filcem, ki ga zaščitimo s prodom. S tem je voda dobro zavarovana pred škodljivimi vplivi gline. Filc tudi ščiti glino pred koreninami vodnih rastlin.
Rastline, ki se močno razraščajo in imajo agresivne korenine, sadimo v posode, da ne poškodujejo glinene plasti.
Ribnik iz Hydrosila
Hydrosil je posušena in v prah zmleta montmorilonitova glina. Njegova prednost je v tem, da v primerjavi z gradnjo ribnika iz gline, prihranimo 10 cm globine izkopa. Vsi postopki so enaki kot pri gradnji ribnika iz gline, le da moramo stene izkopane jame dobro utrditi z motornim teptalcem. Nasujemo 1 cm debelo plast hidrosila, ki se razširi na 2,5 kratno debelino. Paziti moramo, da plast hydrosila ni predebela.
Betonski ribniki
Betonski ribniki so trdni in odporni. So pravilnih oblik in vseh velikosti. Njihova gradnja je zahtevna in dolgotrajna, saj gre za gradbeni poseg. V vrt jih lahko umestimo na različne načine. Imajo lahko videz ribnika ali pa bazena. Bazeni so pogosto dvignjeni nad tlemi. S tem dosežemo zanimiv vizualni učinek, saj bazen izstopi iz okolja. Na njegovih robovih pa lahko posedamo in opazujemo igro zlatih ribic in drugih vodnih živali.