Ograja v vrtu
Ograje povedo veliko o lastnikovem značaju in njegovem odnosu do okolice. Visoka ograja, ki povsem zakriva vrt že na daleč govori, da se lastnik zapira pred okolico, nizka ograja označuje odprtega lastnika. Niso pa le sredstvo za označevanje meja. Lahko jih uporabljamo tudi za zaščito pred hrupom ali kot vetrobrane. v takšnem primeru pa je visoka ograja povsem umestna.Materialov za gradnjo ograj je veliko. Uporabljajo se lahko bambus, les (deske, količki, pragovi), kovinske žice, kamen, beton, železo, rastline,… Tudi oblik ograj je veliko. Nekatere delujejo zaprto, druge odprto. Ograje lahko služijo tudi kot okras ali pa opora za vzpenjavke.
Pri postavitvi moramo paziti, da je ograja povsem na naši strani meje. Preden začnemo z deli, preverimo v urbanističnem načrtu kakšno ograjo lahko postavimo in kakšno ne. Ograja naj se ujema z arhitekturo v vrtu in bližnjo okolico. Smiselno je tudi posvetovanje s sosedom.Najenostavnejša za postavitev je montažna ograja, ki jo lahko kupimo in že izdelane dele sestavimo skupaj. Plošče enostavno pritrdimo na betonske, kovinske ali lesene stebre. Leseni stebri naj stojijo na kovinskem ali betonskem podstavku, da so zaščiteni pred razgradnjo. Na strminah lahko ograjo postavimo poševno ali stopničasto. Stopničasta postavitev zahteva, da so stebri različno visoki, glede na nagib terena. Odprtino, ki nastane v spodnjem delu, lahko zapolnimo z opekami ali kamnito škarpo. Poševna ograja ima enak naklon kot teren. Manj primerna je za teren z različnim naklonom.
Les za ograjo moramo temeljito zaščititi. Najbolje je kupiti že impregniran les. Hrastova in kostanjeva ograja zahteva manj zaščite, ker je ta les bolj odporen. Za zaščito uporabljamo premaze na vodni osnovi, ki jih obnavljamo vsake 4 leta.