Vrtna opravila v maju

Začetek maja ni nič kaj obetaven. Če je bilo v aprilu treba zaradi suše rastline zalivati, je zdaj vode več kot zadosti. Pogosto deževje ustvarja tudi ugodne pogoje za razvoj rastlinskih bolezni, zato bomo, predvsem tisti, ki ne maramo škropljenja, na preizkušnji.

V sadovnjaku je sadje cvetelo v lepem vremenu, ko so pogoji za okužbo s cvetno monilijo manj ugodni. Zato lahko pričakujemo lep pridelek marelic, višenj in češenj, seveda pa bomo morali počakati, kaj nam bodo prinesli meseci, ki sledijo. V deževnem maju lahko pride do močnejših okužb z drugimi boleznimi, kot so listna luknjičavost na koščičarjih, rdeča listna pegavost na češnjah in višnjah ter škrlup na jablanah. Pri slednjih je na srečo dovolj odpornih sort, ki jih na vrtu vsaj zaradi škrlupa ni treba škropiti, kljub temu pa moramo biti pozorni na ostale škodljive dejavnike, predvsem listne uši. Te sesajo rastlinske sokove, ki jih je v tem času v izobilju, zato se lahko močno razmnožijo in poškodujejo predvsem mlajše rastline. Da ne bo treba škropiti z insekticidi, drevje redno pregledujemo, sploh po dežju, in še pravočasno odstranimo prve kolonije. Po cvetenju se začne tudi redčenje oplojenih in neoplojenih cvetov, kar je povsem naraven pojav. Češnje so prava posebnost med sadnimi vrstami in se lepo odzovejo na nekoliko večji odmerek dušika, ki ga lahko dodamo prav v tem mesecu.

Zelenjavne gredice so v pričakovanju sajenja plodovk, ki smo jih imeli do zdaj na varnem. Kljub toplemu vremenu pa moramo počakati do Zofke, da nas ne preseneti slana. Tudi prva fižolova zrna bodo zasedla svoje mesto na gredicah. Nizke sorte bomo sejali v vrsti na vsakih 5 cm, visoke pa skupinsko 5 do 8 zrn 30 do 40 cm narazen ob oporo. Po presajanju sadik paradižnika se lahko pojavi rumenenje in zvijanje listov, vendar temu navadno niso krive bolezni, temveč je to posledica šoka ob privajanju na nove rastne razmere. Zato je škropljenje s fungicidi nepotrebno. Sčasoma se bo stanje izboljšalo samo po sebi. Prazne prostore med sadikami lahko zapolnimo s hitro rastočimi solatnicami, špinačo in blitvo. Pomembno je tudi dodajanje zastirke, s katero prekrijemo gola mesta, da sonce in dež ne zbijeta zemlje. Uporabimo lahko kar pokošeno travo, ki jo razporedimo po gredicah. Na robu gredic naj uspevajo kapucinke, ki bodo odganjale polže, dele rastlin pa potrosimo tudi med samimi vrtninami. Bramorji so prav tako nadležni vrtni škodljivci, ki nam lahko poškodujejo pravkar posajene sadike, zato jim nastavimo pasti: do roba zakopljemo v tla cvetlične ali jogurtove lončke, kamor bodo ponoči popadali.

V okrasnem vrtu skrbimo za pisano cvetenje enoletnic, ki jih sadimo na gredice samostojno ali med trajnice. Ljubitelji vrtnic bodo morali za svoje lepotice poskrbeti z rednim škropljenjem zoper črno listno pegavost, ki ji deževno majsko vreme še posebej odgovarja. Škropljenje je potrebno ponavljati vse do sredine junija, razmiki pa so odvisni od izbranega sredstva in padavin; v suhem s sistemskimi fungicidi škropimo na 10 do 14 dni, z naravnimi pa dvakrat na teden. Ne pozabimo odstraniti odcvetelih cvetov tulipanov, da se tok hranilnih snovi, namesto v nastajanje semena, usmeri v krepitev čebulic za cvetenje v prihodnjem letu.

Maj je vrtnarsko zelo razgiban mesec, saj imamo veliko dela s presajanjem, sejanjem in urejanjem gredic.

Robert Mabič