Poletna vročina in zalivanje - da ali ne

Zalivanja bo na vrtu toliko, kolikor ga želimo in ga lahko izpeljemo. Sploh ni nujno, da smo sužnji vsakodnevnega zalivanja! Vrt je lahko vseeno zelo lep. Če ob snovanju zasaditve razmišljamo tudi o potrebah rastlin in poenostavljanju vzdrževanja, bomo sadili takšne rastline in na takšna mesta, da bo zalivanja čim manj.

 Vsa druga vrtna opravila namreč lahko tudi počakajo, od žeje umirajoče rastline pa potrebujejo takojšnjo akcijo.

Na pravo mesto in v pravo zemljo posajene trajnice v glavnem poskrbijo za dovolj vode same. Le ob izrednih sušah in ob zares visokih temperaturah bomo z zalivanjem poskrbeli za njihov lepši videz. V naravi namreč mnoge rastline kritična obdobja preživijo tako, da odvržejo del listja ali prenehajo cveteti. Isto se dogaja tudi na vrtu. Ker pa tu gojimo rastline zaradi njihove lepote in ne zgolj zato, da bodo preživele, jim je včasih treba pomagati z občasnim zalivanjem. To pomeni enkrat na teden res temeljito namočiti zemljo, v kateri rastejo. Če seveda dolgo ni dežja. Bolj bujne bodo sicer skoraj vse trajnice po vrsti, če ne bodo izpostavljene dolgotrajni in močni suši, za preživetje pa zalivanja mnoge sploh ne potrebujejo. Če torej ne želimo ali ne moremo zalivati, bomo na sončna rastišča in v plitva tla sadili netreske in nizke homulice, pa timijane, ježico, paroničije in še marsikaj. V sušnih, vendar dovolj globokih tleh lahko tudi brez vsakega zalivanja preživi marsikatera vrtna trava, pa hermelike, lavandule, žajblji, šetraji, laški smilj, vse maslenice, bradate perunike, mnogi nageljčki in še kaj. Če pa je zemlja globoka, humusna in z dovolj glinastih delcev, takšna torej, ki zadrži veliko vlage, lahko v njej preživi zelo veliko trajnic brez vsakega zalivanja. Seveda to velja le za že dobro vraščene trajnice, ki imajo že dobro razvit koreninski sistem. Sveže posajene trajnice potrebujejo nekaj pomoči v obliki zalivanja, dokler se ne vrastejo, zlasti če jih sadimo poleti ali sploh v sušnem obdobju. Če so sadike bile vzgojene v šotnici in še močno gnojene, bo dela z njimi kar veliko, če želimo, da preživijo. Zato za isto vrsto in sorto trajnice ne veljajo vedno ista pravila. Velikokrat kupimo lepo, bogato cvetočo trajnico, jo posadimo na vrt, skrbno zalivamo, pa jo vseeno kmalu pobere. Drugič pa posadimo sadiko skromnega videza, pa se kmalu iz nje razvije bujna rastlina. Marsikaj je torej odvisno od predpriprave sadik na vrtne pogoje.

Tekst: Jožica Golob-Klančič, univ. dipl. ing. hort.

Fotografije: Mojca Rehar Klančič, univ. dipl. ing. agr.