Pobiranje in shranjevanje doma pridelane zelenjave

Na vrtu smo jeseni zaposleni s pobiranjem, shranjevanjem in predelovanjem pridelka, vendar delo ni težko. Obilni pridelki nas prav nasprotno navdajajo s ponosom in občutek, da je vloženi trud bogato poplačan, je enkraten. In potem v kuhinji, ko zadiši po domačem. Najboljša je seveda sveža zelenjava, saj vsebuje marsikaj, kar je koristno našemu zdravju. Vendar vsega ne bomo uspeli porabiti, sploh če je vrt nekoliko večji in smo imeli dobro letino. Zato bomo dobršen del shranili in predelali za kasneje, nekaj pa bo šlo tudi za dobrososedske odnose, prijatelje in sorodnike, ki so imeli pri vrtnarjenju manj sreče ali pa vrta sploh nimajo.

Plodovke so toplotno zahtevne rastline, kljub temu pa jih gojimo v vsakem vrtu. Plodovi, ki dozorevajo vse do slane, so lepi in zdravi, uporabni pa so sveži, kuhani in predelani. Večino plodovk lahko shranjujemo le krajši čas, za dolgotrajnejše hranjenje pa so primerne buče in krompir. Višek pridelka vlagamo, sušimo, kuhamo mezge ali kako drugače predelamo. Paradižniki bodo počakali do 14 dni, če jih bomo ustrezno shranili pri temperaturi okrog 14 stopinj Celzija, pri nižji temperaturi pa še celo za nekaj tednov več, vendar plodovi zgubijo tako na videzu kot okusnosti. Shranimo jih lahko tudi tako, da cele rastline s plodovi prenesemo v prostor s temperaturo med 14 in 18 stopinjami. Lahko jih obesimo na že prej pripravljeno vrvico ali žico, paziti pa moramo, da se plodovi ne dotikajo. Tako bodo postopoma zoreli še ves november. Paradižnik je tudi ena izmed redkih vrtnin, ki s kuhanjem in pečenjem celo pridobiva na za zdravju koristnih snoveh, predvsem likopinu, za katerega je dokazano, da deluje proti nastajanju rakastih celic. Tudi papriki lahko podaljšamo uporabnost s shranjevanjem v vlažnem prostoru s temperaturo okrog 8 stopinj. Rastline na gredi pa lahko zavarujemo z zaščitnimi pokrivali in paprike bodo še naprej lepo uspevale.

Solatnice ne moremo shraniti več kot za nekaj dni, kljub temu pa lahko imamo vse leto svojo solato. Zeleno solato, radič, motovilec in endivijo lahko sejemo in razporejamo preko celega leta. Seveda je treba izbrati prave sorte in jih posejati v zanje najugodnejšem času. Največ koristnih sestavin ima sveža solata, že po enem dnevu v hladilniku pa se izgubi 20 % vitamina C in drugih učinkovin. Za rast solata ne potrebuje veliko prostora, zato si lahko lepo solatno gredico ustvarimo tudi doma na terasi ali balkonu.

Čebulnice so prav tako močna skupina, ki se sestoji iz čebule, česna in pora. Za daljše shranjevanje morata biti česen in čebula že med rastjo popolnoma zdrava, ob obiranju pa pazimo, da čebul ne obtolčemo. Čeprav je na videz odporna in zavarovana s suhimi luskolisti, se povrhnjica čebule poškoduje že pri padcu z višine 20 centimetrov. Tako česen kot čebulo začnemo pobirati, ko se posušita dve tretjini listov, z odlašanjem in morebitnim dežjem, pa se kakovost močno poslabša. Pred skladiščenjem plodove skrbno preberemo in pustimo, da se osušijo, zlagamo pa jih v plitke zabojčke ali spletemo v kite. Por dobro prenaša nizke zimske temperature, zato ga rajši pustimo na gredi in pobiramo po potrebi.

Na vsakem vrtu se najde prostor tudi za stročnice, med katerimi sta najpogostejši vrsti fižol in grah. Osušeno zrnje lahko v primernem prostoru shranimo za več let, težave pa nam lahko povzročajo nekateri škodljivci. Zato je bolje, če imamo v zamrzovalni skrinji dovolj prostora, da pridelek enostavno zamrznemo.

Kapusnice predstavljajo še eno veliko in pomembno skupino, ki zaseda dobršen del gredic na vsakem vrtu. Trpežnost posameznih vrtnin je odvisna predvsem od vrste in sorte, veliko pa tudi od pravočasnega in pravilnega spravila. Med samim spravilom rastlin, ki jih nameravamo shraniti za dlje časa, ne smemo poškodovati. Brokoli je izredno občutljiv na shranjevanje, zato ga shranimo v zamrzovalnik ali pa takoj po obiranju ohladimo na 2 stopinji Celzija in shranimo v hladilniku. Zelje in cvetačo lahko izkopljemo skupaj s koreninami in shranimo v zaprti gredi ali v kleti, še preden je roža pri cvetači dokončno razvita. Vendar se rože medsebojno ne smejo dotikati, drugače začnejo gniti in jih moramo porabiti v tednu ali dveh. Zelo pomembno je, da vrtnine po spravilu primerno ohladimo, pobiramo pa jih zjutraj, takoj, ko se posuši rosa. Belo zelje se bolje shranjuje od rdečega, listnati ohrovt pa lahko ostane na gredi vso zimo, saj mu nizke temperature ne škodijo. Pobrati in shraniti pa moramo brstični ohrovt, ki ga prenesemo v zaščiten prostor in pokrijemo s folijo. Tako shranjenega bomo lahko uporabljali tudi do dva meseca. Kitajsko zelje pred shranjevanjem najprej dobro osušimo, nato pa zavijemo v papir in shranimo pri temperaturi okrog zmrzišča. Zelje in repo pa bomo še najbolje shranili tako, da ju bomo zakisali, s tem pa se bo njuna hranilna in zdravilna vrednost celo izboljšala.

Tudi korenovke lahko zelo dobro shranjujemo, koreni pa morajo biti popolnoma zdravi in nepoškodovani. Lahko si uredimo posebne zasipnice ali pa korene enostavno shranimo v plastične vrečke, ki jih na več mestih preluknjamo.

Zelenjavni vrtiček nas bo dobro oskrbel s svežo, pa tudi primerno shranjeno in predelano zelenjavo. Tako bo naša kuhinja bolj zdrava in pestra, dober pridelek pa lepa spodbuda za prihodnjo sezono.

Besedilo in fotografije: Robert Mabič