Novice - Urejanje

novica

Zimsko gnojenje

Objavljeno dne 10.01.2007

Gnojimo vedno ob sajenju, da sadike na začetku spodbudimo k rasti. Kasneje gnojimo vedno (razen trate, enoletnic, balkonskega rastlinja in lončnic) v času mirovanja ali tik pred začetkom spomladanske rasti. Le izjemoma dognojujemo še v polni rasti, vendar le do sredine poletja. Kasneje ne več, da ne bi ogrozili odpornosti rastlin na zimski mraz.

Pri kasnejšem gnojenju drevninam in trajnicam, bi le-te odganjale še daleč v jesen. Poganjki ne bi pred zimo dovolj dozoreli in bi bili bolj občutljivi na mraz. Trpežne vrste in sorte zaradi tega sicer ne bi pomrle, bi pa nazeble in morda slabše cvetele ali pa bi bil prizadet njihov videz.

Za rododendrone in azaleje recimo velja, da jih lahko gnojimo do konca julija, da bi v avgustu lahko oblikovali cvetne nastavke za naslednjo pomlad.

Za uspeh gnojenja ni tako zelo pomembno, kdaj natančno bomo gnojili. Čas je dokaj raztegljiv, le osnovnih pravil se moramo držati. Rekli smo v času mirovanja! Ta čas pa je kar dolg, od konca jeseni pa do zgodnje pomladi. In v tem okviru bomo gotovo lahko izbrali čas, ko bomo utegnili to storiti, bo vreme dovolj prijazno in bomo imeli na razpolago primerno gnojilo.

Slika 1: Zemljo ob blazini prekopljemo in pognojimo v času mirovanja (foto: Mojca Rehar Klančič)

Utegnili bomo morda med vikendom ali ob kakem drugem prostem dnevu. Popoldnevi po službi bodo verjetno vsaj jeseni in pozimi prekratki. Zgodaj spomladi pa je na vrtu tako veliko opravil, da bi tudi lahko časa zmanjkalo. Zato ne bo nič narobe, če začnemo iskati primeren dan kar hitro za tem, ko smo opravili jesensko čiščenje vrta.

In kakšno vreme je za to delo primerno? Ne premrzlo, da bo delo na prostem prijetno in da ne bo zemlja zmrznjena. Ne deževno, ker je takrat zemlja premokra in bi jo že s hojo med rastlinami preveč steptali, kaj šele z vkopavanjem gnojila v zemljo. Tudi močno vetroven dan ni prijeten za delo, pa tudi gnojilo bi verjetno veter raznašal.

Slika 2: V starejšem skalnjaku prekopavanje ni možno, zato organsko gnojilo raztrosimo kar po površini in obilno zalijemo (foto: Mojca Rehar Klančič)

Poiskati primerno gnojilo tudi ni mačji kašelj. Vsekakor uporabljamo organska gnojila. Vrtne rastline morajo rasti večinoma v rahlih in s humusom bogatih tleh. To pa dosežemo le z rednim, enkrat letnim, dodajanjem starega hlevskega gnoja, komposta ali kompostu podobnih organskih gnojil. Razne granule, paličice, praški in tekočine so bolj primerne za tiste rastline, ki jih gojimo v koritih in posodah, kjer je zemlje malo in življenjska doba rastlin kratka. Od vrtnih rastlin pa pričakujemo dolgo življenje in trpežnost, zato mora biti zemlja, v kateri rastejo, čim bolj naravna in njena hranilnost stalna in seveda ne pretirano bogata z dušikom. Pomehkužene rastline so bolj občutljive na marsikaj, tako na zimski mraz, na bolezni, bolj so krhke in lomljive, rade poležejo, hitreje jih prizadene sončni ožig in še kaj bi lahko našteli.

Če spremljamo naravni ritem življenja rastlin, brez pospeševalcev in zaviralcev rasti, le s čimbolj naravnimi gnojili, ne moremo povzročiti preobčutljivosti rastlin, kar je naš cilj pri gojenju vrtnih rastlin.

Jožica Golob-Klančič
univ.dipl.ing.hort.

Obiščite:

Vir: SLONEP
Dodaj v:
  • RSS Novice
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice
Sejmi in prireditve

AGRA 2019

24.08.2019 - 29.08.2019 57. mednarodni kmetijsko-živilski sejem.

IGM - Internationale Gartenbaumesse Tulln

29.08.2019 - 02.09.2019 Največja vrtnarska in cvetličarska razstava.

Flormart

26.09.2019 - 28.09.2019 Mednarodna krajinska arhitektura in zelena infrastruktura.

Jesenski sejem Komenda 2019

04.10.2019 - 06.10.2019 Kmetijsko obrtni sejem.

Anketa

Moja hiša potrebuje