Kje lahko posadim živo mejo?
VPRAŠANJE:Rada bi posadila živo mejo po meji moje parcele. Ali obstajajo kakšni predpisi o tem? Kako daleč od meje lahko sadim?
(ANITA)
ODGOVOR:
Pravilnik o enostavnih objektih govori tudi o živi meji.
Živo mejo lahko sadite prav DO MEJE s sosednjim zemljiščem. Ne šteje se kot prava meja in zato ni potreben odmik vsaj pol metra.
Ograje so:
1. medsosedska ograja, to je ograja, namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na gradbeno parcelo oziroma dvorišče in vrt zaradi zagotavljanja zasebnosti, če je njena višina do 1,8 m;
2. varovalna ograja, to je ograja, namenjena fizičnemu varovanju industrijskih in poslovnih objektov, avtocest oziroma drugih javnih cest, železnice, letališč, vzletišč in objektov navigacijskih služb zračnega prometa, pristanišč, žičnic, smučišč, nestanovanjskih stavb in drugih površin, na katerih se opravlja dejavnost, vključno s pašo živine, če je v primeru, ko je zidana, njena višina do 2,2 m, oziroma je v primeru, ko je žična oziroma s kovinskimi stebrički in plastično mrežo ter elastičnim vpetjem, njena višina do 4,5 m;
3. igriščna ograja, to je ograja, namenjena razmejitvi športnega ali otroškega igrišča od javne ali druge površine, če je v primeru, ko je zidana, njena višina do 2,2 m, oziroma je v primeru, ko je žična, njena višina do 4,5 m;
4. protihrupna ograja, to je ograja, namenjena omejevanju prenašanja hrupa od njegovega izvora v soseščino, če je montažna;
5. oporni zid oziroma škarpa, to je konstrukcija med dvema višinama zemljišča, namenjena za preprečevanje usipanja oziroma drsenja zemlje, če je najvišja točka konstrukcije med spodnjim in zgornjim zemljiščem 1,2 m.
(2) Sajena živa meja oziroma vrsta strnjeno nasajenega grmičevja ali nizkega drevja na meji s sosednjim zemljiščem, se ne glede na to, da je namenjena omejevanju dostopa tretjih oseb na gradbeno parcelo oziroma dvorišče ali vrt zaradi zagotavljanja zasebnosti, ne šteje za ograjo.
(3) Ograditev posameznih delov gozda, njive ali druge vrste kmetijskega zemljišča, ki je potrebna zaradi zaščite mladja, pridelka ali živine pred divjadjo za čas uskladitve populacije divjadi z okoljem, zaradi zaščite varstva naravnih vrednot oziroma pomembnih habitatov ogroženih vrst ali zaradi znanstveno-raziskovalnih proučevanj, se ne šteje za ograjo.
V poštev pride tudi 76.člen stvarnopravnega zakonika, ki govori o vzdrževalnih delih:
(2) Po uporabi mora na sosednji nepremičnini vzpostaviti prejšnje stanje.
(3) Na zahtevo lastnika nepremičnine, ki jo je začasno uporabil, mora plačati primerno nadomestilo.
(4) Pred začetkom del je treba ob primernem času in na primeren način obvestiti lastnika ali posestnika tuje nepremičnine.
Seveda, da ne bo pomote, je najbolje urejati medsosedska razmerja z medsebojno komunikacijo in kompromisi.
Mi smo vam ponudili le pravni odgovor, za sosedsko sožitje pa boste poskrbeli sami.
31.08.2004 (SLONEP)
Odgovori s pravnega področja so vezani na datum odgovora, zato vam svetujemo, da preverite ali ni morda do današnjega dne prišlo do sprememb v zakonu. Za zanesljivo rešitev vašega vprašanja priporočamo posvet z odvetnikom.
Odgovori na pravna vprašanja služijo zgolj za splošno orientacijo v podanem primeru. Zaradi sodne prakse in specifičnosti posameznega primera ne morejo služiti za splošno reševanje pravnih težav.
Uporaba podatkov je dovoljena izključno v zasebne namene in na lastno odgovornost - glej Pravno pojasnilo.
Vsakršno kopiranje in javno objavljanje vsebin, brez poprejšnjega soglasja družbe Internet Media d.o.o., je prepovedano in v nasprotju z zakonom o intelektualni lastnini!
Odgovori na vprašanja so last podjetja Internet Media d.o.o., razen v primerih, kadar je navedeno drugače.