Vodič

Vrste zasaditev cvetličnih gred

Pravilna zasaditev

Osnova pravilne zasaditve je strogo geometrična zasaditev rastlin. Večji učinek dosežemo, če je zasaditev simetrična in pravilnih oblik, kot pa pri sproščeni zasaditvi. Pri pravilni zasaditvi je pomembno, da vse rastline cvetijo istočasno. To je enostavno doseči na velikih odprtih površinah, na majhnih vrtovih pa lahko predstavlja težavo neenakomerna osončenost grede. Svetloljubne rastline se bodo različno hitro razvijale in prihajalo bo do zamikov v času cvetenja. Meje med različnimi vrstami rastlin so močno poudarjene brez zabrisanih linij. Pazimo, da se na gredi ne pojavljajo prazna mesta, ker pokvarijo vtis. Na drugem delu vrta lahko gojimo iste vrste rastlin, ki jih potem presadimo na prazna mesta Rastline sadimo v skupinah, le na robovih lahko sadimo v eni vrsti.

Sproščena zasaditev

Značilnost sproščene zasaditve je, da rastline niso zasajene v geometrijskih likih, temveč v skupinah, ki so naključno razporejene po gredi. Skupine se lahko med seboj delno prekrivajo, da se doseže še bolj naravni videz. Velika prednost takšne zasaditve je v njeni neodvisnosti od cvetenja in višine rastlin. Ni treba, da bi vse rastline cvetele istočasno. S pravilnim izborom vrst lahko dosežemo, da je greda od pomladi do jeseni v cvetju. Propadle rastline lahko nadomestimo z drugimi vrstami, ker se ne podre geometrijska shema. Najprimernejše mesto za gredo s sproščeno zasaditvijo je ob ograji in predvrt.

Zasaditve na dvignjenih gredah

Eno izmed osnovnih vodil načrtovanja vrtov je, da se ravne in nezanimive površine razgiba s saditvijo rastlin v različnih višinah. Dvignjene grede so najučinkovitejši način za razgibanje ravnih površin. V nasprotju s koriti, predstavljajo del vrta in so dovolj velike, da lahko napravimo zanimivo zasaditev. Za gradnjo lahko uporabljamo različne materiale: opeko, kamen, lesene količke, železniške pragove. Greda naj bo velika največ toliko, da še dosežemo center. Višine gred se gibljejo do 90 cm. Stene naj bodo čvrste, da se ne bodo premikale, ko bomo dodajali zemljo. Na dno grede položimo plast grobega peska, ki ga prekrijemo s kompostom. Na kompost nasujemo dobro vrtno zemljo in pred sajenjem počakamo nekaj tednov.

Na dvignjenih gredah so manjše rastline bolj opazne. Delo je prijaznejše, saj ni nepotrebnega sklanjanja. Gojimo lahko rastline, za katere sicer v vrtu nimamo primernih tal. Rastline so zaščitene pred pleveli, psi in otroki.

Preprogaste zasaditve

Prava preprogasta zasaditev je tista, ki je zgrajena iz pritlikavih rastlin s pisanimi listi, ki tvorijo zapletene vzorce spominjajoče na orientalske preproge. Načeloma se ne uporabljajo cvetoče rastline. Pred prvo svetovno vojno se je takšna oblika zasaditve pogosto pojavljala po vrtovih in parkih kasneje pa je počasi zamrla. Glavni razlog tiči v veliki količini dela, ki ga zahteva vzdrževanje preproge. Takšna zasaditev nas vse leto razveseljuje, saj ni odvisna od cvetenja rastlin.

Priprava preproge je enostavna vendar zahteva veliko dela. Najprej zemljo očistimo vsega plevela in korenin. Površino utrdimo; lahko je ravna ali nagnjena. Nato pustimo gredo vsaj 14 dni, da se zemlja uleže. V zemljo vrišemo vzorec (v brazde natresemo pesek) in se lotimo sajenja rastlin. Sadimo jih tesno skupaj, da se vidi čim manj zemlje.

Grede negujemo vsak teden. Odstranjujemo cvetne popke, nadzorujemo rast in zamenjujemo odmrle rastline. Redno zalivamo in skrbimo, da so linije med deli vzorca jasno izražene.

Pokrovna zasaditev

Pokrovna zasaditev je najenostavnejša oblika. Celotno gredo zapolnjujejo sadike iste vrste. Lahko prevladuje ena barva ali pa več različnih. V manjših (predvrt) vrtovih predstavlja dolgočasno površino, v večjih pa pride dobro do izraza. Manjše dvignjene grede so pogosto videti privlačnejše, če so zasajene samo z eno vrsto (barvo).

Pokončna zasaditev

To so grede različnih oblik in velikosti. Pogosto predstavljajo zeleni kip. So pokazatelj vrtnarjevega smisla za oblikovanje.

Zeleni kip napravimo iz kovinske žice. Notranjost napolnimo z zemljo. Nato po vsej površini zasadimo pritlikave rastline različnih barv, glede na to, kaj naj bi skulptura predstavljala. Pogosteje pa so pokončne grede v obliki ograj ali zidov. V tla zabijemo 25 cm globoko lesene količke glede na obliko, ki jo želimo doseči. Okoli nadzemnih delov količkov (60 cm) napeljemo plastično mrežo zelene barve. Notranjost obložimo s črno polietilensko folijo in napolnimo s kompostom. Med polnjenjem vstavimo dve 30 cm dolgi kartonski cevi, ki bosta služili za zalivanje. V folijo napravimo luknje in vanje vsadimo rastline.

Slikovna zasaditev

Na slikovnih gredah s pomočjo različnih rastlin (po velikosti in barvi) napravimo različne slike. Zasajanje je zahtevno, saj moramo izbirati različne kombinacije rastlin tako, da dobimo sliko (pravilna barva listov, istočasno cvetenje,…). Oblikovanje te zasaditve vključuje vse zgoraj opisane tehnike.

Vir: SLONEP

Dodaj v:

Preberite še:

Nazaj
Seznam
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Vrtni objekti Vrtna oprema