Na vrtu rastejo tudi strupene rastline
Na vrtu imamo različne rastline in med njimi so nekatere zagotovo tudi strupene. Posadimo jih, ker ne vemo, da so strupene, ali pa so nam preveč všeč, da jih ne bi imeli. S strupenimi rastlinami v vrtu ni nič narobe, le pozorni moramo biti nanje, še posebej, če imamo majhne otroke.
Rastline tvorijo različne snovi kot odziv na dejavnike okolja, med te pa spadajo strupi, dišave, zdravila in druge učinkovine. S strupi se branijo pred škodljivimi organizmi, njihova razporejenost po rastlini pa je različna in jih lahko najdemo povsod ali samo v določenih delih rastline. Vsebnost strupov variira tudi glede na letni čas in jih je pogosto največ na višku rastne sezone.
Veliko okrasnih rastlin, ki jih sadimo na vrtu, je strupenih, zato bi morali to dejstvo upoštevati pri načrtovanju sajenja. Tudi pri povsem vsakdanjih opravilih, kot je rezanje žive meje, lahko pridejo v telo delci rastlin, ki vsebujejo določene strupe. Zato je pomembno, da rastline, poznamo in se, preden jih oskrbujemo, primerno zaščitimo. Otrokom so najbolj nevarne takšne z lepimi plodovi, ki jih lahko zamenjajo za užitne jagode ali jih poskusijo iz radovednosti. Nekaterih rastlin pa niti ni treba zaužiti, saj so strupene že na dotik, znaki zastrupitve pa se kažejo kot nepojasnjene slabosti, vrtoglavice, srbečice, ekcemi in drugo. Največ takšnih težav imajo profesionalni vrtnarji, gozdarji in drugi, ki so vsakodnevno izpostavljeni različnim rastlinam. Skoraj vsako leto pa smo lahko priča zastrupitvam ljubiteljskih nabiralcev rastlin, ki šmarnico zamenjajo za čemaž.
Najpogostejše strupene rastline, ki jih sadimo v vrtove: tisa, kleki, kalina (liguster), pušpan, rododendroni, azeleje, hortenzije, trdoleske, brogovite, glicinija, bodike, nagnoji, kovačniki, telohi, narcise, šmarnice, mlečki, itd.