Novice - Rože

novica

Zalivanje trajnic v vročem poletju

Zalivanje trajnic v vročem poletju
Objavljeno dne 10.08.2005

Kar nekako navajeni smo tarnati, da poleti ni cvetja, če redno ne zalivamo svojega vrta. Pa ni čisto tako. Veliko je trajnic, ki bodo v naših pogojih kar bujno cvetele, tudi če jih ne bomo kaj prida zalivali.

Ob tem je seveda treba upoštevati osnovne zahteve posameznih vrst trajnic. Na sončno lego in v plitko ali peščeno zemljo seveda ne moremo saditi tistih, ki sicer potrebujejo globoka in težja tla.

K večji trpežnosti trajnic ob suši in ob poletnih vročinah lahko veliko pripomoremo tudi s pravilno pripravo zemlje pred sajenjem in s pravo oskrbo že starejšega nasada. Dovolj organskih snovi (star hlevski gnoj, kompost, biopost, bioaktiv, bogatin, biogrena in druga organska gnojila), vdelanih v zemljo pred sajenjem trajnic, gotovo pripomore k dobri strukturi tal in s tem dobri oskrbi s hrano in vodo. Takšne rastline potem laže prenašajo vse tegobe vročih dni in manj čutijo sušo. Z raznimi zastirkami pokrita zemlja med trajnicami ostaja rahla, ne razpoka in zato iz nje voda ne izhlapeva po nepotrebnem. Tudi gostejša saditev ali gost star nasad preprečuje direkten dostop sonca do zemlje, njeno pregrevanje in izhlapevanje vode v prazno.

Res pa je, da na vetrovnih legah zastirko sproti odnašajo vetrovi in je zato mnogo manj učinkovita in le z veliko spretnosti nam jo bo deloma uspelo zadržati na zemlji. Res je tudi, da med vsemi tipi trajnic ni prav lahko usklajevati želje po zastirki in istočasno omogočati trajnicam njihovo naravno razrast, ker zastirka marsikdaj preprečuje ukoreninjanje plazečih poganjkov ali pa prodiranje plitvo pod zemljo razvijajočih se odganjkov na površino.

Pri takšnih trajnicah so zastirke ovira za razrast posameznih sadik trajnic in nezaželjene. Posebno to velja za debelejše plasti zastirke ali bolj grobe oblike zastirk. Pri grmovnicah je uporaba zastirk torej mnogo manj problematična kot pri trajnicah, kjer so le deloma uporabne. Če pa vemo, da so izpolnjeni pogoji za zastiranje tal na gredi trajnic, je to vsekakor zelo zaželeno in velja za dobrega pomagača ne le proti enoletnim plevelom, pač pa tudi proti vročini in suši.

V mlajših nasadih trajnic, ko te še niso prekrile tal in se torej še niso zgostile, lahko z rahljanjem prsti po dežju v prostorih med posameznimi sadikami nadomestimo marsikatero zalivanje.

Ko pa le dolgo ni dežja, bodo gotovo tudi trajnice hvaležne za zalivanje. Vendar je občasno ali tudi pogosto, vendar skromno zalivanje, ki ne prodre v globino, prej škodljivo kot koristno. Daje nam namreč lažen občutek, da so rastline zalite. Rastline vodo črpajo tam, kjer imajo korenine. Površinski sloj zemlje pa to prav gotovo ni. Kadar zalivamo, zalivajmo temeljito, tako, da bo zemlja res prepojena z vodo vsaj do globine, kamor segajo korenine, to pa je vsaj 30 cm globoko. V globljih plasteh običajno vode tako ali tako le zelo redko zmanjka. Takrat pa to občuti tudi drevje in ne samo trajnice.

Jožica Golob-Klančič
univ.dipl.ing.hort.

Obiščite:

Vir: SLONEP
Dodaj v:
  • RSS Novice
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog
Prijavite se na
brezplačne E-novice
Sejmi in prireditve

AGRA 2019

24.08.2019 - 29.08.2019 57. mednarodni kmetijsko-živilski sejem.

IGM - Internationale Gartenbaumesse Tulln

29.08.2019 - 02.09.2019 Največja vrtnarska in cvetličarska razstava.

Flormart

26.09.2019 - 28.09.2019 Mednarodna krajinska arhitektura in zelena infrastruktura.

Jesenski sejem Komenda 2019

04.10.2019 - 06.10.2019 Kmetijsko obrtni sejem.

Anketa

Moja hiša potrebuje