Novice - Drevo & grm

novica

Živa meja

Objavljeno dne 29.06.2010

Živa meja ima praktično vlogo, saj zakriva, označuje in povezuje. Lepo oblikovana in postavljena je okras vrta z zelenjem, cvetenjem in drugimi lastnostmi rastlin, ki jo sestavljajo. Sproščene naravne oblike imajo na videz prosto rast, čeprav so redno vzdrževane, strogo rezane in simetrične pa kažejo na popolno obvladovanje rastlin. Medtem ko je v mestu dovoljeno skorajda vse, pa se mora zunanji bivalni prostor na vasi lepo vklopiti v dano okolje. Zato se bomo namesto rešitev z aktualnimi kleki morda odločili za druge primernejše vrste.

Živa meja
Živa meja je naravna oblika ograje.

Žive meje potrebujejo kar nekaj let, da dorastejo. Zato moramo pred sajenjem temeljito premisliti o ustreznih vrstah in njihovih rastnih lastnostih. Hitrost rasti je največkrat tista odlika, po kateri najbolj stremimo. Seveda pa bomo imeli s takšnimi rastlinami tudi največ dela, ko jih bomo skušali obdržati v načrtovanih okvirjih. Počasneje rasle vrste bomo namenili za nizke meje in pregrade med posameznimi vrtnimi deli ali drugje, kjer je takšna razmejitev dobrodošla. Rastline za pravilno oblikovano mejo morajo imeti gosto in zbito rast, ki jo dodatno spodbujamo z redno rezjo. V želji, da rastline čim prej dorastejo pa se lahko zgodi, da je meja razpotegnjena z goli delom v spodnjem delu in krošnjo v zgornjem. Podobno se dogaja tudi, kadar je meja zanemarjena ali pa je izbor rastlin neprimeren.

Izbor rastlin je odvisen od številnih dejavnikov, ki jih upoštevamo ob postavljanju žive meje. Kjer si želimo stalnega zakritja pred motečimi pogledi, se odločamo za zimzelene vrste. Pušpan je bil in je še vedno alfa in omega povsod, kjer je simetrija in raznovrstno oblikovanje na prvem mestu. Podobno velja tudi za tiso, ki jo lahko zastavimo tudi do 6 metrov v višino, ima pa to slabo lastnost, da raste počasi. Zato se bodo vsi, ki bi se radi že danes skrili pred motečimi pogledi sosedov in mimoidočih, odločali za druge rastline. Kleki so modni, zato se pogosto uporabljajo. Dela z njimi je malo in so dokaj nezahtevne rastline. Zadnja leta pa se je tudi pri nas pojavil nov škodljivec, katerega domovina je Amerika. Tujin zavrtač je majhen metuljček, škodljive pa so njegove ličinke, ki se zavrtajo v mlade poganjke in jih poškodujejo, da se sušijo. Zato je marsikdaj treba ukrepati z ustreznimi sredstvi za varstvo rastlin. Zimzeleno je tudi kosteničevje (Lonicera nitida), ki jo lahko formiramo na višini okrog enega metra in lovorikovec. Ta lahko zraste višje, priljubljen pa je zaradi vednozelenih bleščečih listov. Rezanje dobro prenaša, ne pa tudi hude zime, ko lahko strada ves zgornji del rastline. V tem primeru se bomo morali oblikovanja meje lotiti znova, saj bodo grmi spomladi skoraj gotovo ponovno odgnali iz trdoživih korenin. Mejo lahko oblikujemo tudi iz navadne smreke, obvezno pa jo moramo oblikovati spodaj širše in zgoraj ožje. V nasprotnem primeru bomo čez čas razočarani nad njo zaradi goljenja spodnjega dela.

Živa meja
Živa meja iz klekov dobro skriva pred pogledi.

Meja iz listopadnih rastlin je primerna povsod, kjer je zakritje aktualno samo v času sezone, ko smo več zunaj. Pozimi bo njena prosojnost prepuščala redke sončne žarke, nekatere vrste pa bodo dobro zakrivale tudi v tem času. Meja iz gabra je ravno pravšnja za to, saj bo nekaj jesenskega listja ostalo na rastlinah še dolgo v zimo. Gabru podobna je tudi meja iz navadne bukve, ki jo lahko popestrimo v kombinaciji z rdečelistno bukvijo. Tudi navadna lipa dobro prenaša močno rezanje, zato je prav tako primerna za sajenje v meje.

Za oblikovanje naravne meje pa bomo izbirali med rastlinami, ki jih krasi lepo listje, cvetenje, plodovi ali kakšna druga posebnost. Lahko je sestavljena iz ene same vrste ali kombinirana. S pravo kombinacijo lahko ustvarimo v vsakem letnem času zanimivo mejo naravnega videza. V takšnih si bodo našle domovanje številne ptice in druge živali, ki nam bodo v pomoč pri zatiranju nadležnega mrčesa.

Robert Mabič

Vir: SLONEP
Dodaj v:
  • RSS Novice
PImenik ponudnikov AAKCIJE
KSLONEP katalog